Jedro

Glede na razpoložljive podatke, ki se nahajajo v spisu, obstaja najmanj dvom glede načina in okoliščin, v katerih je do poškodbe oškodovanca prišlo, pa tudi glede poškodbe same. Sodišče prve stopnje je obdolženko spoznalo za krivo, da je z zamahom s kuhinjskim nožem s 15 cm dolgim nazobčanim rezilom povzročila oškodovancu po hrbtišču desne dlani vreznino, zaradi česar naj bi bila prizadeta oškodovančeva zunanjost, kljub temu, da iz zdravniškega spričevala ni razvidno, da bi bila oškodovančeva zunanjost kakorkoli prizadeta, temveč je poškodba opredeljena le kot sled poškodb. Sodišče prve stopnje tudi ni odredilo izvedenstva medicinske stroke, temveč se je samo preko svojih pristojnosti in strokovnega znanja ukvarjalo s tem, za kakšno poškodbo gre in na kakšen način lahko taka poškodba nastane, čeprav tovrstno ocenjevanje zahteva strokovno znanje, s katerim pa razpolagajo le za to postavljeni izvedenci.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolžene J.B. se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

S sodbo, citirano uvodoma, je bila obdolžena J.B. spoznana za krivo kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zv. s 1. odst. 133. čl. KZ. Sodišče ji je na podlagi določb 50. in 51. čl. iste postave izreklo pogojno obsodbo, v okviru te sankcije opominjevalne narave pa na podlagi 2. odst. 133. čl. KZ določilo kazen treh mesecev zapora, za katero je sklenilo, da ne bo izrečena, če obdolženka v preizkusni dobi enega leta po pravnomočnosti sodbe ne bo storila novega kaznivega dejanja. Z isto sodbo je sodišče obdolženki naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 30.000,00 SIT.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje obdolženkina zagovornica. Uvodoma navaja, da sodno odločbo pobija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo samo spremeni in obdolženko oprosti obtožbe, podrejeno pa, da odločbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje s predlogom, da se oškodovanca in obdolženko ponovno zasliši o njunih nasprotujočih si izjavah.

Pritožba zagovornice obdolžene J.B. je utemeljena.

Pritožnica ima prav, ko opozarja na pomanjkljivosti v sklepih sodišča prve stopnje v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem. Obtožni predlog obdolženki očita, da naj bi v hiši št. v ... z zamahom s kuhinjskim nožem s 15 cm dolgim nazobčanim rezilom povzročila oškodovancu R.R., sicer njenemu zunajzakonskemu partnerju, po hrbtišču desne dlani vreznino, zaradi česar naj bi bila prizadeta oškodovančeva zunanjost. V zvezi s tem sodišče prve stopnje ugotavlja, sledeč izpovedbi oškodovanca, da naj bi obdolženka z nožem "sabljala" v smeri R.R. Obdolženka sama kaj takega zanika in pove, da si je zaradi psihičnega stanja, v katerem se je v kritičnem času znašla, skušala vzeti življenje, do poškodbe pa naj bi prišlo po naključju, ko naj bi oškodovanec skušal z namenom preprečiti ji samomor, nož odvzeti. Gre tedaj za dve povsem različni verziji, ki jih je prvostopno sodišče skušalo razčistiti z zaslišanjem priče B.S. Slednji je kot oškodovančev brat I.R. po dogodku potiskal iz lokala, kričala "jaz nisem, jaz nisem". Z oceno te okoliščine se sodišče prve stopnje ne ukvarja, je pa gotovo pomembna, še posebej glede na to, da jo omenja priča, ki je bila pri vsej stvari povsem neprizadeta.

Sodišče prve stopnje bi lahko okoliščine dogodka osvetlilo tudi z zaslišanjem oškodovančevega brata, ki je bil ves čas dogajanja prisoten v neposredni bližini. Glede na razpoložljive podakte, ki se nahajajo v spisu, obstaja najmanj dvom glede načina in okoliščin, v katerih je do poškodbe oškodovanca prišlo, pa tudi glede poškodbe same, saj iz zdravniškega spričevala ni razvidno, da bi bila oškodovančeva zunanjost kakorkoli prizadeta. V zvezi s tem je potrebno pripomniti, da se je sodišče preko svojih pristojnosti in strokovnega znanja ukvarjalo s tem, za kakšno poškodbo gre in na kakšen način lahko taka poškodba nastane, saj so za to poklicani izvedenci medicinske stroke. Kljub temu, da prvostopno sodišče v razlogih sodbe navaja, da se zagovor obdolženke in izpovedba oškodovanca bistveno razlikujeta, pa izpovedbe R.R. praktično sploh ne oceni, ne same zase niti v povezavi z drugimi dokazi.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju zgoraj navedene pomanjkljivosti razčistiti. S ponovnim in natančnejšim zaslišanjem obdolženke in oškodovanca, po potrebi pa tudi z njunim soočenjem, bo potrebno osvetliti način in okoliščine, v katerih je do poškodbe oškodovanca prišlo, v zvezi s tem oceniti izpovedbo oškodovanca R. R. samo zase in v povezavi z ostalimi dokazi ter o dogajanju ponovno zaslišati pričo B.S.in tudi oškodovančevega brata I.R. Potrebno bo postaviti izvedenca medicinske stroke, ki naj pojasni način nastanka, naravo in težo nastale poškodbe, pri čemer bo potrebno izvedenca posebej opozoriti na okoliščno, ki jo v svojem zagovoru omenja obdolženka, da naj bi nož držala v levi roki z rezilom obrenjenim navzgor. Šele po oceni teh in na tak način pridobljenih dokazov bo sodišče prve stopnje lahko prišlo do pravilnih ugotovitev o odločilnih dejstvih.

Pritožnica pobija sodbo sodišča prve stopnje tudi iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki pa jih podrobneje v svoji vlogi ne konkretizira. Prizivno sodišče se je tedaj omejilo na preizkus po uradni dolžnosti, ki mu ga nalaga določba 383. čl. ZKP in ugotovilo, da sodišče prve stopnje nikakršnih pomanjkljivosti, navedenih v tej določbi ni zagrešilo, v posledici česar je tudi pritožba zagovornice obdolžene J.B. v tem delu neutemeljena.

Glede na vse zgoraj povedano je bilo tedaj pritožbi zagovornice ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 1. odst. 392. čl. ZKP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker gre odločitev prizivnega sodišča v obdolženkino korist, sklep o stroških pritožbenega postopka na podlagi 2. odst. 98. čl. ZKP kot nepotreben odpade.