Jedro

Pritožbeno sodišče glede na podatke spisa (doslej izkazane potrebe otrok) ugotavlja, da z dogovorjeno preživnino res ni primerno poskrbljeno za preživljanje otrok, zato sporazum o preživljanju ni v največjo korist otrok predlagateljev (glede na doslej znane materialne in pridobitne zmožnosti staršev s sporazumom o preživnini breme preživljanja tudi ni bilo ustrezno porazdeljeno med njima). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče razvezalo zakonsko zvezo predlagateljev, mladoletna otroka pravdnih strank I.V. in M. V. dodelilo predlagateljici v varstvo in vzgojo, predlagatelju naložilo plačevanje preživnine od 01. 02. 2011 v znesku 170,00 EUR mesečno za hčerko in v znesku 100,00 EUR mesečno za sina, glede stikov med predlagateljem in otrokoma pa odločilo, da bodo potekali po vsakokratnem dogovoru med staršema.

2. Zoper sodbo se pritožuje predlagateljica, ki izpodbija odločitev o preživnini (III. točka izreka). Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo glede preživnine spremeni tako, da naloži predlagatelju plačevanje mesečne preživnine 320,00 EUR za hčerko in 210,00 EUR za sina, predlagatelj pa naj trpi tudi stroške pritožbenega postopka. V pritožbi navaja, da prvo sodišče ni pravilno ugotovilo potreb mladoletnih otrok. Predlagateljica je na obravnavi pozabila navesti vrsto stroškov, ki nastajajo redno za oba otroka. Predlagateljica v pritožbi navaja posamezne stroške po vrsti in po višini, ki nastajajo za oba otroka. Potrebe hčerke znatno presegajo 500,00 EUR mesečno, potrebe sina pa presegajo mesečni znesek 350,00 EUR. Zato je zmotna ocena sodišča, da znašajo preživninske potrebe hčerke le 330,00 EUR mesečno, preživninske potrebe sina pa le 210,00 EUR mesečno. Poleg tega je prvo sodišče tudi nepravilno porazdelilo breme preživljanja otrok med staršema. Premoženjske in pridobitne zmožnosti predlagatelja so bistveno boljše, kot jih je ugotovilo prvo sodišče. Predlagateljica ni dolžna pokrivati več kot 30 % življenjskih stroškov otrok. Primerna preživnina za hčerko bi znašala 320,00 EUR mesečno, za sina pa 210,00 EUR mesečno.

3. Predlagatelj ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pravdi za sporazumno razvezo zakonske zveze se lahko sodba izpodbija le iz razlogov, ki jih določa 419. čl. ZPP. Iz pritožbe izhaja, da predlagateljica nasprotuje določeni preživnini, ker zatrjuje, da so potrebe otrok bistveno višje, kar smiselno pomeni, da sporazum zakoncev o preživljanju hčerke in sina (po tem sporazumu je bila za hčerko dogovorjena še nižja preživnina od dosojene) ni v največjo korist otrok. Če sporazum o preživljanju otrok ni v njihovo največjo korist, pa pomeni, da pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze niso izpolnjeni. Glede na to pritožba smiselno uveljavlja dovoljen pritožbeni razlog, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze na podlagi predloga za sporazumno razvezo.

6. Predlagatelja sta predlagala razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma po 64. čl. ZZZDR. Med pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze je tudi sporazum zakoncev o preživljanju skupnih otrok. Predlagatelja sta se sporazumela, da je oče dolžan plačevati za vsakega otroka mesečno preživnino v znesku 100,00 EUR. V okviru svetovalnega razgovora je center za socialno delo seznanil zakonca s svojim mnenjem, da je dogovorjena preživnina za otroka nizka. Glede na razloge izpodbijane sodbe je enako stališče (vsaj glede hčerke) zavzelo tudi prvo sodišče. Čim je bilo tako, pa dogovor o preživljanju otrok ni bil v njuno največjo korist in zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze predlagateljev.

7. Prvo sodišče je nato samo določalo višino preživnine, za kar pa ni imelo nobene podlage (5. odst. 421. čl. ZPP). Sporazum o preživljanju otrok je eden od pogojev za sporazumno razvezo zakonske zveze, zato sodišče ne more določati preživnine po svoji presoji. Po ugotovitvi, da s sporazumom zakoncev ni primerno poskrbljeno za preživljanje njunih otrok (vsaj za hčerko) bi moralo prvo sodišče na glavni obravnavi to predočiti predlagateljema in ju seznaniti, kakšen bi moral biti sporazum o preživljanju, da bi bil v največjo korist otrok. Če bi predlagatelja svoj sporazum o preživljanju otrok nato ustrezno spremenila (v največjo korist otrok), bi sodišče lahko razvezalo njuno zakonsko zvezo na podlagi 64. čl. ZZZDR. Če predlagatelja ne bi dosegla novega sporazuma o preživljanju otrok, pa bi moralo prvo sodišče s sklepom zavrniti njun predlog, ker ne bi bili izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo.

8. Predlagateljica v pritožbi navaja nova dejstva (v skladu s 414. čl. ZPP) glede potreb obeh otrok, zaradi česar trdi, da dogovorjena (in prisojena) preživnina ni ustrezna. Pritožbeno sodišče glede na podatke spisa (doslej izkazane potrebe otrok) ugotavlja, da z dogovorjeno preživnino res ni primerno poskrbljeno za preživljanje otrok, zato sporazum o preživljanju ni v največjo korist otrok predlagateljev (glede na doslej znane materialne in pridobitne zmožnosti staršev s sporazumom o preživnini breme preživljanja tudi ni bilo ustrezno porazdeljeno med njima). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo. Predlagateljica je sicer navedla, da vlaga pritožbo le zoper III. točko izreka sodbe (določitev preživnine), vendar pa je sporazumna razveza možna le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz 64. čl. ZZZDR, med drugim takšen sporazum staršev o preživljanju otrok, ki je v največjo korist otrok. Če tega ni, tudi ni pogojev za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma, zato je pritožbeno sodišče moralo v celoti razveljaviti sodbo (355. čl. ZPP). Posamezni „zahtevki“ v predlogu za sporazumno razvezo predstavljajo nedeljivo celoto, zato zgolj delna razveljavitev sodbe (razveljavitev odločitve o preživnini) ni možna.

9. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče v smislu 2. odst. 129.a člena ZZZDR natančneje ugotoviti potrebe obeh otrok in posledično, kakšen sporazum o preživljanju bi bil v največjo korist otrok, nato pa ravnati v skladu z doslej povedanim. Če bosta predlagatelja želela doseči sporazumno razvezo zakonske zveze, bosta morala skleniti nov, ustrezen sporazum o preživljanju otrok.

10. Ker gre za postopek na podlagi predloga za sporazumno razvezo predlagateljica sama nosi stroške pritožbenega postopka (413. čl. ZPP).