Jedro

Sklep, s katerim upravni organ nepopolno oz. nejasno vlogo zavrže, ne da bi jo dopolnjeval v smislu določb 68. člena ZUP, predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije z dne 22.3.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo občine z dne 6.1.1993, s katerim je navedeni upravni organ zavrgel prošnjo tožnice za vrnitev odvzetega premoženja ob komasaciji na podlagi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V obrazložitvi navaja, da tožnica na podlagi zakona o denacionalizaciji ni upravičena zahtevati vrnitve zemljišč odvzetih v komasacijskem postopku, ki je postal pravnomočen v letu 1988 in zato po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se v svoji vlogi, naslovljeni na občino, ni sklicevala na zakon o denacionalizaciji in sploh ni predlagala denacionalizacije, temveč je zahtevala, da se ji vrnejo njena zemljišča parc. št. 1116, 970 in 971, vpisana v vl.št. 655, ki so ji bila nezakonito odvzeta in proti njeni volji vložena v komasacijski sklad. Navaja, da komasacijski postopek, v katerem so ji bila odvzeta omenjena zemljišča, ni mogel postati pravnomočen že v letu 1988, ker je Republiški sekretariat za pravosodje in upravo dne 10.8.1988 preko javnega razglasa pozival vse, ki se ne strinjajo s komasacijo, da lahko vložijo ugovor oz. pritožbo do 31.7.1989. Tudi sama je na navedeni poziv vložila pritožbo, na katero ni dobila odgovora. Poudarja, da je Vrhovno sodišče že v letu 1985 s sodbo z dne 17.1.1985, izdano na njeno tožbo, ugotovilo nepravilnosti, do katerih je prišlo v postopku komasacije in navaja, da organ za izvedbo komasacije še do danes ni pridobil dovolj podpisnikov izjav, ki so potrebne, da bi komasacija imela zakonsko osnovo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo občine naloži, da vrne zemljišča, ki so ji bila odvzeta ob nezakonito izvedeni komasaciji. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka s svojo vlogo z dne 1.12.1992 zahtevala vrnitev zemljišč, ki so ji bila odvzeta v postopku komasacije v skupni izmeri 4165 m2, vpisanih v vl.št 655. Tožnica ima zato prav, ko trdi, da ni zahtevala denacionalizacije in da upravni organ prve in druge stopnje, njene vloge ne bi smela obravnavati kot zahtevo za denacionalizacijo. Ker tožnica v svoji vlogi ni jasno opredelila svojega zahtevka oziroma ni navedla, kakšno pravno sredstvo vlaga in na kateri pravni podlagi, bi moral upravni organ prve stopnje njeno vlogo obravnavati v smislu določb 68. člena ZUP in jo pozvati, da svojo vlogo dopolni ter ji postaviti rok, v katerem naj to stori. Vsebina poziva stranki bo v tem primeru odvisna od predhodne ugotovitve upravnega organa, ali je postopek komasacije v delu, v katerem se nanaša na tožnico, že pravnomočno končan, ali ne. V tožbi tožnica prav temu oporeka in trdi, da odločba, s katero so ji bila dodeljena druga zemljišča iz komasacijskega sklada, ni postala pravnomočna iz razlogov, ki jih navaja v tožbi.

Ker je upravni organ prve stopnje zavrgel nepopolno vlogo tožnice, ne da bi jo pozval, da jo dopolni, pri čemer je sam to vlogo nepravilno tolmačil oziroma napačno predpostavljal smisel postavljenega zahtevka stranke, je kršil določila 68. člena ZUP. Navedena kršitev pravil postopka je bistvena kršitev pravil postopka, ki more vplivati na odločitev o stvari. Sklep upravnega organ prve stopnje z dne 6.1.1993 je zato nezakonit in bi ga morala odpraviti že tožena stranka. Ker ga ni, je kršila določbo 242. člena ZUP. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ne da bi se spuščalo v presojo ostalih tožbenih ugovorov. Zakon o upravnih sporih in zakon o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).