Jedro

"Dodana doba" je pojem iz ZPIZ-1. ZPIZ/92, na podlagi katerega je bil tožnik starostno upokojen, tega pojma ni poznal in zato tožnik na podlagi dodane dobe ni mogel uveljaviti nobenih pravic.

Ker tožnik ni dokazal, da se je zoper odločbo tožene stranke pritožil, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe iz 75. člena ZDSS-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke, št. P-4027419 z dne 9. 5. 2005, o zavrnitvi tožnikove zahteve za novo odmero starostne pokojnine ter zavrnitvi priznanja služenja vojaškega roka in časa prijave na zavodu za zaposlovanje za dodano pokojninsko dobo. Hkrati je sodišče zavrnilo tožnikov zahtevek, da se mu na novo izračuna višina pokojnine, upoštevaje tudi plače, ki jih je prejemal na Hrvaškem, ter se mu izplača ustrezna razlika. Zavrnilo je tudi tožnikov zahtevek, da mu je tožena stranka iz naslova odškodnine dolžna plačati 3,000.000 takratnih SIT. Tožbo v zvezi z zahtevkom za priznanje pokojninske dobe za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje od 2. 7. 1965 do 1. 11. 1965 in od 4. 5. 1966 do 20. 3. 1968 ter za čas služenja vojaškega roka od 23. 2. 1952 do 23. 10. 1952 je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Soglašalo je z zavrženjem tožbe v zvezi z zahtevkom za priznanje pokojninske dobe za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje, ker je bilo o tovrstnem zahtevku že pravnomočno odločeno z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Ps 1569/98 z dne 2. 4. 1999, potrjeno z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 76/99 z dne 3. 6. 1999, in zavrženjem tožbe v zvezi z zahtevkom za priznanje pokojninske dobe za čas služenja vojaškega roka, ker tožnik ni vložil pritožbe zoper zavrnilno odločbo tožene stranke glede te zahteve, št. 4027419 z dne 27. 10. 1993. 3. Zoper pravnomočno sodbo po vsebini pa tudi zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, s tem, da v njej graja izključno le odločitev glede zahtevka za priznanje pokojninske dobe za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje in za čas služenja vojaškega roka. Navaja, da bi se moralo sodišče do priznanja pokojninske dobe opredeliti v izreku sodbe. Sodišče naj bi zmotno ugotovilo, da ni podana procesna predpostavka za uveljavljanje dodane dobe iz naslova služenja vojaškega roka, saj je bilo o tem odločeno v izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke. Sicer pa se v zvezi z zavrženjem tožbe glede tega zahtevka sodišče neutemeljeno sklicuje na to, da bi se moral tožnik v postopku pri toženi stranki zoper negativno odločbo z dne 27. 10. 1993 pritožiti oziroma zahtevati izdajo te odločbe, če mu ni bila vročena, saj takrat veljavni Zakon o splošnem upravnem postopku tega ni zahteval. Ob stališču tožene stranke, da je mogoče čas služenja vojaškega roka in čas prijave pri zavodu za zaposlovanje vštevati v pokojninsko dobo le na podlagi vplačanih prispevkov, je tožnik na obravnavi izrazil pripravljenost za tako plačilo prispevkov. Zato bi se moralo sodišče do take zahteve za dokup opredeliti v izreku sodbe.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Z zavrnitvijo zahtevka za odpravo sporne dokončne odločbe tožene stranke se je sodišče opredelilo do zavrnitve vštevanja tožnikovega služenja vojaškega roka in spornih obdobij prijave na zavodu za zaposlovanje v dodano dobo, saj je bil ta zahtevek z izpodbijano odločbo pri toženi stranki utemeljeno dokončno zavrnjen. "Dodana doba" je pojem iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in kasnejše spremembe). Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Ur. l. RS, št. 12/92 in kasnejše spremembe), na podlagi katerega je bil tožnik starostno upokojen, tega pojma ni poznal in zato tožnik na podlagi dodane dobe ni mogel uveljaviti nobenih pravic.

8. Sodišče v izreku sodbe utemeljeno ni odločalo o tožnikovem zahtevku za priznanje pokojninske dobe za čas služenja vojaškega roka in za čas prijave na zavodu za zaposlovanje, saj je glede tega zahtevka s sklepom tožbo zavrglo.

9. Glede zavrženja tožbe v zvezi z zahtevkom za priznanje pokojninske dobe za čas služenja vojaškega roka je sodišče utemeljeno ugotovilo, da niso bile podane predpostavke za vložitev tožbe. Ker je tožena stranka o tem odločila že z odločbo, št. 4027419 z dne 27. 10. 1993 in tožnik ni dokazal, da bi se zoper to odločbo pritožil, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe iz 75. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Kolikor se tožnik sklicuje na to, da mu navedena odločba ni bila vročena, revizijsko sodišče ugotavlja, da so tudi v času izdaje sporne odločbe veljavne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 47/86), ki jih je v postopku odločanja uporabljala tožena stranka, v drugem odstavku 218. člena predvideva le možnost pritožbe, če pristojni organ ne izda odločbe v predpisanem roku. Tako tudi v tem primeru tožnik ni izpolnil pogojev za vložitev tožbe, ker ni izkoristil možnosti pritožbe v postopku pri toženi stranki.

10. Kolikor tožnik v reviziji navaja, da bi moralo sodišče po vsebini odločati o njegovi pravici do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas služenja vojaškega roka in prijave na zavodu za zaposlovanje, revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnikovih navedb na obravnavi pred sodiščem dne 27. 9. 2006, da je pripravljen plačati te prispevke, sodišče utemeljeno ni štelo za ustrezen tožbeni zahtevek v smislu določb prvega odstavka 180. člena ZPP in 73. člena ZDSS-1, o katerem bi lahko odločalo, oziroma se sodišču do teh navedb glede na ostale zahtevke ni bilo potrebno opredeljevati.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.