Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni mogla vplivati na odločitev o stvari napaka v postopku na prvi stopnji, če je bil brez vednosti civilnega invalida v izvidu in mnenju zdravniške komisije I. stopnje skupni odstotek invalidnosti popravljen.
Pritožba se zavrne.
Z izpodbijano sodbo je bila zavrnjena pritožnikova tožba zoper odločbo z dne 24.1.1992, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo občine z dne 3.10.1990, s katero je bilo sicer ugodeno njegovi zahtevi za zvišanje odstotka njegove civilne invalidnosti od 80 % na 90 %, ne pa na 100 %, kot uveljavlja pritožnik. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka v ponovnem postopku upoštevala pripombe iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 151/91 z dne 9.10.1991 in utemeljeno svojo odločbo oprla na izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje v Ljubljani z dne 14.1.1992, ki daje zadostno podlago za ugotovitev stopnje pritožnikove civilne invalidnosti.
V pravočasni pritožbi se pritožnik sprašuje, zakaj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdo je v izvidu in mnenju zdravniške komisije prve stopnje z dne 19.9.1990 prvotno oceno 100 %, ki mu je bila sporočena, premazal in vpisal 90 %, kar je na izvirniku, ki se nahaja med upravnimi spisi, vidno, in to brez ustrezne obrazložitve ali opravičila. Meni, da so poškodbe trebuha in brazgotine na ostalih delih telesa podcenjene in ne razume, zakaj tožena stranka s svojo zdravniško komisijo vztraja na 90 % telesni okvari, ki je enaka "ponarejeni" oceni zdravniške komisije prve stopnje. Navaja še, da solzenje ni posledica neadekvatnega tretiranja očesne proteze, ker se solzi tudi takrat, ko proteze ne nosi, in trdi, da iz izvida oftalmologa z dne 24.5.1990 to ne izhaja, čeprav izpodbijana odločba in sodba prve stopnje prav to navajata. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in razveljavi sodbo prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je proučilo stanje stvari, kot izhaja iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, sodbo prve stopnje in pritožbo ter ugotavlja, da je bila z izpodbijano sodbo pritožnikova tožba utemeljeno zavrnjena. Pravno in dejansko stanje je v sodbi prve stopnje pravilno in popolno obrazloženo, zato pritožbeno sodišče tega ne ponavlja.
V postopku ugotavljanja novega odstotka civilne invalidnosti, za kar v tem primeru gre, so se po 25.a členu zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 8/78, 12/85, 11/88, 5/90 in Uradni list RS, št. 47/90 - ZCIV) uporabljali zvezni predpisi o vojaških invalidih kot republiški predpisi (1. odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I), po katerih se na prvi stopnji ugotavlja nov odstotek invalidnosti na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije prve stopnje, na drugi stopnji pa na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje. Če ni pritožbe, se pravilnost odločbe prve stopnje preverja v revizijskem postopku, v katerem si mora upravni organ prav tako preskrbeti mnenje zdravniške komisije druge stopnje. Tak postopek zagotavlja, da se pravilnost in zakonitost odločbe prve stopnje in s tem tudi izvida in mnenja zdravniške komisije prve stopnje vedno preverja v pritožbenem postopku ali v posebnem revizijskem postopku. Že zato očitana nepravilnost v postopku pri zdravniški komisiji prve stopnje nima takega pomena, kot mu ga pripisuje pritožnik. Tudi če je bil skupni odstotek invalidnosti v izvidu in mnenju zdravniške komisije prve stopnje naknadno brez njegove vednosti popravljen, je to sicer napaka v postopku, vendar ne taka, ki bi v tem primeru mogla vplivati na odločitev o stvari. Zato v tem postopku niti ni pomembno, kdo je popravljeno skupno oceno v izvid in mnenje zdravniške komisije prve stopnje vpisal. Sam popravek je iz izvida in mnenja te komisije z dne 19.9.1990, ki je med predloženimi spisi, sicer viden, vendar ni v nasprotju z določbo 1. odstavka 4. člena pravilnika o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/82 in 14/84 - pravilnik), po katerem se odstotki posameznih okvar organizma ne seštevajo, ampak se največji odstotek poveča za 10 % do 30 %, kolikor pač te druge okvare vplivaja na ves organizem.
Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je tožena stranka skladno s pripombami sodbe št. U 151/91 z dne 9.10.1991, izdane v prejšnjem upravnem sporu, v ponovnem postopku zadevo ponovno predložila zdravniški komisiji druge stopnje, ki je po osebnem pregledu pritožnika dne 14.1.1992 dala izvid in mnenje, ki je popolno, jasno in dovolj obrazloženo tako glede posledic poškodbe trebuha, ki jih ocenjuje kot lažjo obliko motenj po 253. točki v zvezi z 11. členom navedenega pravilnika, kot glede solzenja, pri čemer ugotavlja, da ne gre za posledico kake poškodbe solzevoda, ker ta ni prizadet. Ker so za oceno invalidnosti pomembna pravila stroke in medicinsko znanje, na kar se sklicuje tudi navedeno zdravniško mnenje, pritožnikovo subjektivno mnenje o stopnji teh poškodb ne more vplivati na odločitev o stvari.
Iz navedenih razlogov je sodišče pritožbo zavrnilo na podlagi 4. odstavka 51. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena navedenega ustavnega zakona.