Jedro

Nepomembno je, da tožnik s pritožbo ni uspel, saj ZST-1 v četrtem odstavku 15. člena ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka (na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ali v revizijskem postopku). Z zakonskim besedilom "v postopku delno uspe" je mišljen uspeh stranke v zadevi kot njen končni uspeh v postopku. Zato je tožnik dolžan plačati le sorazmeren del takse za pritožbo, ne pa celotno takso za pritožbo.

Zmotno je tožnikovo stališče, da naj bi bilo s sodbo prvostopenjskega sodišča že odločeno tudi o povračilu sodnih taks in gre za pravnomočno razsojeno stvar, saj gre pri izpodbijanem sklepu za neposredno razmerje med tožnikom kot stranko in državo, sodba pa se nanaša na sporno civilnopravno razmerje med pravdnima strankama.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi: "Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. SI56 ..., sklic: 00 ..., plačati sorazmeren del sodne takse za tožbo v višini 155,25 EUR in sorazmeren del sodne takse za pritožbo v višini 155,25 EUR, skupno 310,50 EUR, ter sodišču v istem roku predložiti dokazilo o plačilu."

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom naložilo tožniku plačilo sorazmernega dela taks za tožbo in pritožbo v skupnem znesku 500,25 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da je napačna odločitev sodišča, da mora plačati sorazmerni del takse za tožbo in takso za pritožbo, saj je tožnik v tej pravdi delno uspel, delno pa ni uspel. Celotni pravdni stroški tožnika presegajo vrednost prisojene odškodnine v višini 800,00 EUR. Del povračila pravdnih stroškov so tudi sodne takse, katerih plačila je bil tožnik oproščen. Sodišče je dejansko s sodbo že odločilo tudi o povračilu sodnih taks, zato gre v tem delu za že razsojeno stvar.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ker je bil tožnik oproščen plačila taks, v postopku pa je delno uspel in mu je bila prisojena odškodnina, ki presega "dolgovani" del taks v smislu četrtega odstavka 15. člena ZST-1, je na podlagi navedene zakonske določbe tožnik dolžan plačati sorazmeren del taks. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnikov uspeh v pravdi znašal 55%, zato mu je pravilno naložilo plačilo takse za tožbo v delu, ki ustreza 45% te takse (155,25 EUR). Napačno pa je prvo sodišče odločilo glede takse za pritožbo, saj tožnik te ni dolžan plačati v celotnem znesku. Nepomembno je, da tožnik ni uspel s pritožbo, saj ZST-1 v četrtem odstavku 15. člena ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka (na prvi stopnji, v pritožbenem postopku ali v revizijskem postopku), ampak je z zakonskim besedilom v navedenem odstavku "v postopku delno uspe" mišljen uspeh stranke v zadevi (njen končni uspeh v postopku). Zato je tožnik dolžan plačati le sorazmeren del takse za pritožbo, in sicer v znesku 155,25 EUR (sorazmerno neuspehu v sporu, ki znaša 45%), ne pa celotno takso za pritožbo. Skupen znesek dolgovanih taks tako znaša 310,50 EUR, ne pa 500,25 EUR.

5. Glede na četrti odstavek 15. člena ZST-1 je nepomembna za odločitev pritožbena trditev, da naj bi celotni pravdni stroški tožnika presegali znesek prisojene odškodnine 800,00 EUR (ne glede na to tožnik te trditve z ničemer ne izkaže). Zmotno je tožnikovo stališče, da naj bi bilo s sodbo prvega sodišča že odločeno tudi o povračilu sodnih taks (da gre za pravnomočno razsojeno stvar), saj gre pri izpodbijanem sklepu za neposredno razmerje med tožnikom kot stranko in državo, sodba pa se nanaša na sporno civilnopravno razmerje med pravdnima strankama (pri čemer je nepomembno, da je kot stranka v sporu udeležena država).

6. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. in 3. točka 365. člena ZPP).