Jedro

Pravovarstveni interes je procesna predpostavka (tudi dajatvenega) tožbenega zahtevka. Tega tožnica, ki za vtoževano denarno terjatev že ima izvršilni naslov v pravnomočnih upravnih odločbah, v predmetnem gospodarskem sporu nima.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. VII Pg 68/98-6 z dne 9.5.2001, tožbo zavrglo in v zvezi s popravnim sklepom, opr. št. VII Pg 68/98-11 z dne 5.9.2001, tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 137.074,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.5.2001 do plačila. Ugotovilo je, da ne obstaja pravni interes tožeče stranke za zahtevek, uveljavljen s tožbo, saj je bilo o njem že pravnomočno odločeno v upravnem postopku pred Upravno enoto Grosuplje. Z izpodbijanim popravnim sklepom pa je popravilo svojo očitno pomoto v 2. točki izreka prvega sklepa, ko je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke. Zoper oba sklepa se je tožeča stranka po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila. Predlagala je razveljavitev obeh sklepov in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožbi nista utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za tožbo s predlaganim tožbenim zahtevkom. Pravovarstveni interes je procesna predpostavka (tudi dajatvenega) tožbenega zahtevka (glej 1. odstavek 274. člena ZPP). Tega pa tožnica, ki za vtoževano denarno terjatev že ima izvršilni naslov v pravnomočnih upravnih odločbah, v predmetnem gospodarskem sporu nima. Pritožba se po nepotrebnem sprašuje, ali je pravnomočna upravna odločba izvršilni naslov za sodno izvršbo, saj navedeno izhaja iz določbe 2. odstavka 1. člena ZIZ. Pravno nepravilno je tudi stališče pritožbe, da bi moralo prvostopno sodišče njeno tožbo odstopiti upravni ali sodni izvršbi, ne pa jo zavreči. Odločitev prvostopnega sodišča namreč nima podlage v določbah ZPP o stvarni pristojnosti (primerjaj 2. odstavek 18. člena in 23. člen ZPP), pač pa v določbi 1. odstavka 274. člena ZPP o predhodnem preizkusu tožbe. Izpodbijani popravni sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo po uradni dolžnosti, saj tožnica ni navedla pritožbenih razlogov. Ker je sodišče prve stopnje njeno tožbo zavrglo, ji je pravilno naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke (1. odstavek 154. člena ZPP) in s tem popravilo svojo očitno pomoto v 2. točki izreka sklepa o zavrženju tožbe (328. člen v zvezi s 332. členom ZPP). Ker so v izpodbijanih odločbah na podlagi navedenega pravilno uporabljene materialnopravne določbe ZPP in ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbi tožeče stranke zavrniti in izpodbijana sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP). Neuspešna pritožnica mora sama kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).