Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je v 14. točki izpodbijane sodbe jasno zapisalo, da se ni ukvarjalo z razlogi ničnosti ali izpodbojnosti, ker da je zahtevek tožeče stranke na vpis tožeče stranke v sodni register kot imetnika 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. nesklepčen. Razloge za nesklepčnost tega zahtevka je sodišče obrazložilo v točkah 13. in 14. izpodbijane sodbe. Če sodišče presodi, da tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih nadaljnjih dokazov. Izvedba predlaganih dokazov s strani tožnika, na katere se sklicuje v pritožbi, tako res ne bi privedla do drugačne odločitve, zato je njihova izvedba nepotrebna.
V skladu z določbo drugega odstavka 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ji uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon. Tožeča stranka je to pravno korist utemeljevala izključno na dejstvu, da se bo po ugotovitvi ničnosti oziroma izpodbojnosti Sporazuma, kar je zahtevala pod I/2 in II/2 točko primarnega in podrejenega tožbenega predloga, lahko vpisala v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža SV 453/14, kar je zahtevala pod 2. točko tožbenega predloga. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke iz 2. točke tožbenega predloga na vpis v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. nesklepčen oziroma neizvršljiv je jasno, da tožeča stranka ni izkazovala pravnega interesa za ugotovitev ničnosti in izpodbojnosti.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki 4.443,24 EUR stroškov pritožbenega odgovora v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: ″I. Zavrne se primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi: ″1. Ugotovi se, da je notarski zapis Sporazumna razveljavitev Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, sklepov skupščine in Družbene pogodbe z dne 14.09.2015, opr. št. SV 151/15 ničen. 2. V sodnem poslovnem registru RS se pri družbi ...., MŠ ..., na podlagi notarskega zapisa notarke K. D., opr. št. Sv 453/14 z dne 29.9.2014, to je na podlagi Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, kot imetnik poslovnega deleža v višini 50 %, glede na celotni osnovni kapital družbe ... vpiše I. R., .... Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse pravdne stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka za prostovoljno izpolnitve obveznosti dalje, do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo.″ II. Zavrne se podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi: ″1. Ugotovi se, da je notarski zapis Sporazumna razveljavitev Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, sklepov skupščine in Družbene pogodbe z dne 14.09.2015, opr. št. SV 151/15 zaradi napak v volji tožnika izpodbojen. 2. V sodnem poslovnem registru RS se pri družbi..., MŠ ..., na podlagi notarskega zapisa notarke K. D., opr. št. Sv 453/14 z dne 29.9.2014, to je na podlagi Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, kot imetnik poslovnega deleža v višini 50 %, glede na celotni osnovni kapital družbe ... vpiše I. R., ..., emšo ... 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse pravdne stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka za prostovoljno izpolnitve obveznosti dalje, do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo.″ III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 15.335,06 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.″
2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, ker v družbi ...., kjer tožeča stranka zahteva vpis poslovnega deleža, tožena stranka ni več družbenik, ampak je to .... Tožena stranka tako ni pasivno legitimirana v tem sporu. Poleg tega tožeča stranka nikoli ni bila vpisana v sodnem registru kot družbenik družbe.... Ker je prišlo po sklenitvi spornega sporazuma do nadaljnjih razpolaganj s poslovnim deležem v družbi .... vpis tožnika kot imetnika poslovnega deleža, ki je poslovni delež glede na notarski zapis K. D. SV 453/14 z dne 29. 9. 2014 pridobil od tožene stranke, ta pa sedaj ni vpisana kot družbenik, ni mogoče izvesti1. Kot dodatni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je sodišče navedlo še, da bi tožeča stranka za izpolnitev pogojev vpisa v sodni register morala predložiti spremembe družbene pogodbe v zvezi z notarskim zapisom SV 453/2014 z dne 29. 9. 2014 o pogodbi o brezplačnem prenosu poslovnega deleža v višini 50 %, te pa nima in tudi ne uveljavlja ničnosti oziroma razveljavitve v tem delu2. Glede podrednega zahtevka za izpodbojnost pa je sodišče ugotovilo, da je zahtevek iz naslova izpodbojnosti tudi prepozen3. 3. Tožeča stranka po svojem pooblaščencu izpodbija to sodbo sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP, zaradi kršitve ustavnih pravic tožeče stranke in zaradi kršitve temeljnih človekovih pravic tožeče stranke, ki so ji zagotovljene z EKČP. Meni, da je sodišče prve stopnje postopek zaključilo preuranjeno in da ni dovolj natančno raziskalo dejanskega stanja, kakor tudi uporabe materialnega prava v konkretnem primeru. V postopku sploh ni razčistilo in dodobra raziskalo odločilnih dejstev, ki pa so bila sodišču očitno podlaga za odločitev. Primarno opozarja na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da sodba nima razlogov ter v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, prav tako pa da v izpodbijani sodbi obstoji nasprotje o odločilnih dejstvih med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. Sodba se zaradi takšnih pomanjkljivosti ne more preizkusiti. Nadalje izpostavlja in opozarja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Meni, da je bila tožniku v postopku kršena ustavna in konvencijska pravica do izjave in ustavno in konvencijsko zajamčena pravica do nepristranskega in nearbitrarnega sojenja. Sodišče je s tem, ko je glavno obravnavo zaključilo ne da bi zaslišalo tožnika in izvedlo ostale po tožniku predlagane dokaze postavilo tožnika v neenakopraven položaj, s takšnim postopanjem pa je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave in pravica do poštenega sojenja. Zavrnitev dokazov z obrazložitvijo, da so izpovedbe prič nepotrebne, pomeni po mnenju pritožnika arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna. Z zaslišanjem predlaganih prič je tožnik želel dokazovati pravno pomembna dejstva in sicer okoliščine, razloge in kavzo sklenitve sporazuma sklenjenega v obliki notarskega zapisa SV 151/15 z dne 14. 9. 2015, katerih dokazanost bi po prepričanju tožnika privedla do drugačne rešitve spora. Ker sodišče kljub dejstvu, da je šlo za pravno pomembna dejstva, teh dokazov ni izvedlo, je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaključek sodišča prve stopnje, da je zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, SV 151/15 z dne 14. 9. 2015 nesklepčen je materialnopravno napačen in zmoten. Iz vsebine obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče zaključilo, da je zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa nesklepčen in sicer iz razloga, ker toženec v sodnem registru ni več vpisan kot družbenik družbe.... Takšen zaključek sodišča prve stopnje je po mnenju tožnika glede zahtevka, s katerim slednji uveljavlja ničnost oziroma podredno izpodbojnost notarskega zapisa SV 151/2015 z dne 14. 9. 2015 materialnopravno zmoten. Uvodoma izpostavlja, da je obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje v tem delu tudi pomanjkljiva in nepopolna ter nejasna in sama s seboj v nasprotju, saj iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati, zakaj se je sodišče postavilo na stališče, da je zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa nesklepčen. Sodišče v obrazložitvi sodbe tako ne pojasni, zakaj šteje, da je zahtevek tožnika, s katerim slednji uveljavlja ničnost notarskega zapisa nesklepčen, kar tožniku onemogoča, da pravilnost takšne odločitve sodišča preizkusi, zaradi česar je podala absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da sta pogodbeni stranki notarskega zapisa bili prav tožnik in toženec zato je tožba tožnika na ugotovitev ničnosti sklenjenega notarskega zapisa SV 151/15 z dne 14. 9. 2015 morala biti naperjena zoper drugega sopogodbenika, to je toženca, takšna tožba tožnika pa je sklepčna. Iz enakih razlogov je podana tudi pasivna legitimacija toženca kot pogodbene stranke notarskega zapisa sporazuma, katerega ničnost s to tožbo uveljavlja. Meni, da je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da pasivna legitimacija toženca ni podana in sicer po mnenju in stališču sodišča iz razloga, ker toženec ni več lastnik poslovnega deleža v družbi .... Na utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim tožnik uveljavlja ničnost notarskega zapisa Sporazuma SV 151/15 z dne 14. 9. 2015, ki je bil sklenjen med tožnikom in tožencem, dejstvo kdo je trenutni lastnik poslovnega deleža v družbi ... na dan izdaje sodne odločbe ne vpliva in tudi ne more vplivati. Pri ugotovitvenih tožbah s katerimi se uveljavlja ničnost se ugotavlja ali je na tožnikovi strani podana pravna korist od tega, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oziroma če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe ali če je tožnik zainteresirana oseba. Tožnik je z vložitvijo tožbe izkazoval in dokazoval, da bi mu uspeh v tej pravdi torej ugotovitev ničnosti izpodbijanega notarskega zapisa odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Pogoj, da gre za zainteresirano osebo, to pa je osebo, ki izkaže pravni interes za ugotovitev ničnosti določenega pravnega posla mora obstojati tedaj, ko se ničnost uveljavlja. Tako ima oseba v posameznem primeru tak interes, če izkaže, da bi uspeh v pravdi za ugotovitev ničnosti pravnega posla odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon. V kolikor bi sodišče ne sprejelo napačnega pravnega zaključka o tem, da je tožba tožnika na ugotovitev ničnosti nesklepčna in bi s strani tožnika predlagane dokaze izvedlo, bi sodišče prišlo do zaključka, da je Sporazum, ki je bil med pravdnima strankama 14. 9. 2015 sklenjen v obliki notarskega zapisa SV 151/2015, ničen. To pa bi pomenilo, da so bili nični in neveljavni tudi vsi kasnejši vpisi in lastniške spremembe v družbi ... oziroma da je tožnik zaradi kasnejših nedovoljenih, protipravnih in za tožnika škodljivih razpolaganj s poslovnim deležem v družbi M. d.o.o. od toženca na podlagi tako ugotovljenega ničnega pravnega posla upravičen uveljaviti tiste pravice, ki mu po zakonu gredo. Tožnik bi tako lahko od toženca glede na to, da zaradi razpolaganj toženca s poslovnim deležem v družbi M. d.o.o. vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoča, bil upravičen do denarnega nadomestila, po vrednosti poslovnega deleža ugotovljenega na dan sodne odločbe. Sklenitev Sporazuma z dne 14. 9. 2015, ki je bil sklenjen med strankama tega postopka je za tožnika imela tudi škodljive posledice, zaradi česar je toženec kot podpisnik takšnega Sporazuma tožniku tudi odškodninsko odgovoren in sicer za škodo, ki jo je slednji utrpel in katera se odraža v višini vrednosti poslovnega deleža družbe M. d.o.o. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da omenjeni zahtevki tožnika v razmerju do toženca še niso zastarali, saj zanje še velja splošni petletni zastaralni rok. Sodišče je v celoti spregledalo s strani tožnika zatrjevano dejstvo, da je bil tožnik od leta 2014 dalje družbenik družbe ... Kot izhaja iz trditev tožnika tekom postopka in v spis vloženih listin je bila 29. 9. 2014 sklenjena Pogodba o brezplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi ... v obliki notarskega zapisa pod št. SV 453/14 na podlagi katere je tožnik postal imetnik in lastnik 50 % poslovnega deleža v družbi .... Istega dne, to je 29. 9. 2014 so bili sprejeti tudi sklepi skupščine družbe .... v obliki notarskega zapisa SV 454/14 o tem, da je tožnik na podlagi pogodbe o prenosu poslovnega deleža postal družbenik družbe ... s poslovnim deležem v višini 50 %. Prav tako je bila sprejeta tudi nova družbena pogodba v obliki notarskega zapisa. Vse te listine je tožnik priložil k svoji tožbi in se v tožbi nanje tudi skliceval, v posledici česar je napačen zaključek sodišča prve stopnje o tem, da je v času sklenitve notarskega zapisa Sporazuma SV 151/2015 z dne 14. 9. 2015 družba M. d.o.o. imela le enega družbenika, to je toženca, kot tudi, da to dejstvo med strankama ni sporno. Res je sicer, da je v sodnem registru kot družbenik bil vpisan samo toženec, vendar pa slednje v letu 2014 in 2015 na lastništvo in imetništvo poslovnega deleža tožnika v družbi ... ni vplivalo oziroma ni imelo za pravno posledico, da tožnik ni bil družbenik družbe .... Po tedaj veljavni določbi 482. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Tožnik je tako v letu 2014 postal pravno veljavni imetnik in lastnik poslovnega deleža v družbi .... v višini 50 % in sicer neodvisno od tega, ali je tožnik v sodnem registru kot družbenik bil vpisan ali ne. Tako torej družba ... v času od 29. 9. 2014 do 14. 9. 2015 ni bila družba z enim družbenikom kot to napačno ugotavlja sodišče, temveč je šlo za večosebno družbo, kar izhaja tudi iz strokovnega pravnega mnenja, ki ga tožnik vlaga v spis. Tožnik je torej mnenja, da ker toženec v sodnem registru sedaj ni več vpisan kot imetnik poslovnega deleža, to ni in ne more biti ovira za ugotavljanje utemeljenosti tožnikovega zahtevka na ničnost dne 14. 9. 2015 sklenjenega Sporazuma v obliki notarskega zapisa, SV 151/2015, saj ima tožnik zaradi nadaljnjega nedopustnega in za tožnika škodljivega razpolaganja toženca s poslovnim deležem, od toženca pravico uveljaviti druge zahtevke, ki mu jih daje zakon. Nejasen in nerazumljiv je po mnenju tožnika tudi zaključek sodišča prve stopnje v točki 15 obrazložitve izpodbijane sodbe, ko sodišče ugotavlja, da zahtevek tožnika ni utemeljen iz razloga, ker tožnik sprememb družbene pogodbe nima in ne uveljavlja ničnosti razveljavitve v tem delu. Tožnik je spremembo oz. čistopis družbene pogodbe, s katero je postal imetnik 50 % poslovnega deleža k svoji tožbi priložil. V tem delu je sodba sodišča prve stopnje nejasna, nerazumljiva in v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu in v katere je sodišče vpogledalo in jih prebralo ter je obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami iz 14. točke 339. člena ZPP. Tožnik nadalje navaja, da je na odločitev tožnika, da je pristopil k sklenitvi sporazuma z dne 14. 9. 2015 SV 151/2015 z dne 14. 9. 2015 vplival nedovoljen nagib, ki je obstajal na strani toženca. Slednji se kaže v tem, da je toženec od tožnika zahteval, da mora slednji zato, da bo lahko (ponovno) pridobil 50 % poslovni delež in slednjega tudi vpisal v sodnem registru, najprej razveljaviti v letu 2014 sklenjeno pogodbo o prenosu poslovnega deleža. Več kot očitno pa je, kar bi potrdil tudi sam dokazni postopek, da toženec tega namena (nagiba) nikoli ni imel. Ključni oz. prevladujoč razlog zaradi katerega je tožnik sploh pristal oz. se je odločil za sklenitev Sporazuma je bil zgoraj opisan nedopusten in nedovoljen nagib na strani toženca. Tožnik Sporazuma z dne 14. 9. 2015 nikoli ne bi sklenil, če tega nagiba na strani toženca ne bi bilo oziroma je opisan nedovoljeni nagib toženca bistveno vplival na odločitev tožnika za sklenitev pogodbe oziroma konkretno Sporazuma z dne 14. 9. 2015. Tako je odločitev, da tožba tožnika na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa Sporazuma z dne 14. 9. 2015 ni sklepčna, po mnenju tožnika materialnopravno zmotna, preuranjena ter obremenjena z absolutnimi procesnimi kršitvami zaradi česar jo je potrebno razveljaviti. Glede pravočasnosti vložene tožbe tožeča stranka navaja, da je ugotovitev sodišča napačna in v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu. Pritrjuje, da je bil tožnik 28. 10. 2015 in 29. 10. 2015 razrešeno svojega položaja direktorja družbe .... in ...., ter tudi, da dne 30. 10. 2015 do podpisa pogodbe o prenosu poslovnega deleža ni prišlo, ker je bilo predhodno dano pooblastilo tožniku, preklicano. Vendar pa te ugotovitve same po sebi po mnenju tožnika še ne pripeljejo do zaključka, da je tožnik z vloženo tožbo zamudil rok za izpodbijanje Sporazuma sklenjena v obliki notarskega zapisa. Tekom postopka je bilo s strani tožnika pojasnjeno, da so med njim in predstavniki toženca še po 30. 10. 2015 potekala dogovarjanja in pogajanja tako glede vračila denarnih sredstev, ki jih je tožnik družbi .... in .... zagotovil za njuno nemoteno poslovanje, kot tudi glede vpisa družbenika kot družbenika družbe ... in ... Zadnji tozadevni sestanek je potekal v letu 2018 na sedežu pisarne pooblaščenca toženca, kjer sta pravdni stranki še vedno iskali skupno rešitev in možnost sporazumne rešitve vseh medsebojno odprtih sodnih postopkov. Da je tožnik s strani toženca oz. njegovih lastnikov dejansko bil prevaran, je tako tožnik lahko dokončno spoznal in se zavedal šele v letu 2018, saj mu je predhodno toženec sam ali preko svojih pooblaščencev ves čas od leta 2015 dalje dajal predloge, kako bi se tožnik lahko vpisal v sodnem registru kot imetnik in lastnik poslovnega deleža v družbi ..... Tožnik torej vse do leta 2018 ni mogel vedeti, da je toženec dejansko ves čas deloval z namenom tožnika prevarati, kar se je kot nesporno pokazalo šele v letu 2018, ko je toženec dokončno od vseh podanih predlogov in ponudb odstopil. Napačen je zato tudi zaključek sodišča prve stopnje o pravočasnosti s strani tožnika vložene tožbe, saj se toženec razlogov izpodbojnosti ni mogel zavedati pred letom 2018. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in prvostopnemu sodišču naloži katere dokaze vezane na trditveno podlago tožnika mora izvesti zaradi zagotovitve načela kontradiktornosti postopka in v izogib arbitrarnemu odločanju, ki ga izpodbijana sodba predstavlja.
4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega odgovora toženi stranki v 15. dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje, po specificiranem stroškovniku.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča zakonita in pravilna. Izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvami pravil postopka, napačno uporabo materialnega prava ali zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem. Tožeči stranki prav tako niso bile kršene ustavne ali konvencijsko zatrjevane pravice.
7. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka uveljavljala primarni in podredni zahtevek na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti Notarskega zapisa Sporazumna razveljavitev pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, sklepov skupščine in družbene pogodbe z dne 14. 9. 2015, SV 151/2015, in zahtevala, da se v poslovnem registru pri družbi .... na podlagi notarskega zapisa SV 453/14 z dne 29. 9. 2014, to je na podlagi Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža kot imetnik poslovnega deleža v višini 50 % vpiše tožnik, ob nadaljnjih med pravdnima strankama nespornih ugotovitvah, da je bila tožena stranka v času sklenitve notarskega zapisa opr. št. SV 151/15 (očitno prav SV 152/15) z dne 14. 9. 2015 Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. na družbo R. d.o.o. izključna družbenica družbe ...., da so bili dne 29. 9. 2014 sklenjeni notarski zapis SV 453/2014, SV 454/2014 in 455/20144 ter ugotovitev, da je družba .... sedaj v 100 % lasti družbe ..., družba .... pa v 100 % lasti toženca, ter da med pravdnima strankama tekom postopka na prvi stopnji ni bilo sporno, da tožeča stranka ni bila vpisana v poslovnem registru kot družbenica družbe ...., je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ne more biti pasivno legitimirana v tem sporu ter da vpis tožnika kot imetnika poslovnega deleža, ki je poslovni delež glede na notarski zapis SV 453/14 z dne 29. 9. 2014 pridobil od tožene stranke, ki ni več vpisana kot družbenik družbe ...., ni mogoče izvesti in je vsled tega zahtevek tožeče stranke nesklepčen in neutemeljen.
Glede zavrnitve dokaznih predlogov:
8. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe jasno navedlo, katere dokaze je izvedlo. Jasno pa je tudi navedlo, katerih dokazov ni izvedlo in razloge zakaj teh ni izvedlo. Tako je v 8. točki na 8. strani izpodbijane sodbe zapisalo, da ni izvajalo ostalih predlogov strank, saj je ugotovilo, da je to nepotrebno, saj da je zahtevek tožeče stranke nesklepčen, kot da bo to razvidno iz obrazložitve v nadaljevanju. Tožeča stranka je očitno spregledala, da je sodišče v 14. točki izpodbijane sodbe jasno zapisalo, da se ni ukvarjalo z razlogi ničnosti ali izpodbojnosti, ker da je zahtevek tožeče stranke na vpis tožeče stranke v sodni register kot imetnika 50 % poslovnega deleža v družbi ... nesklepčen.5 Razloge za nesklepčnost tega zahtevka je sodišče obrazložilo v točkah 13. in 14 izpodbijane sodbe. Če sodišče presodi, da tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih nadaljnjih dokazov. Izvedba predlaganih dokazov s strani tožnika, na katere se sklicuje v pritožbi, tako res ne bi privedla do drugačne odločitve, zato je njihova izvedba nepotrebna. S tem ko je sodišče v dokazne namene vpogledalo in prebralo le listinske dokaze pravdnih strank, ni pa izvajalo ostalih dokaznih predlogov pravdnih strank, ker je ugotovilo, da je to nepotrebno zaradi nesklepčnosti tožbenega zahtevka, tako očitanih kršitev v postopku na prvi stopnji ni zagrešilo.
Glede nesklepčnosti tožbenega zahtevka
9. Stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek tožeče stranke na ugotovitev ničnosti oz. izpodbojnosti notarskega zapisa Sporazumna razveljavitev pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža sklepov skupščine in družbene pogodbe z dne 14. 9. 2015, SV 151/15 (Sporazum) nesklepčen, je pravilno.
10. Tožeča stranka je uveljavljala ugotovitev ničnosti oz. izpodbojnosti notarskega zapisa Sporazumna razveljavitev pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, sklepov skupščine in družbene pogodbe z dne 14. 9. 2015, opr. št. SV 151/15 (točki I/1 in II/1) in da se v sodnem poslovnem registru pri ... na podlagi notarskega zapisa SV 453/14 z dne 29. 9. 2014, Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, kot imetnik poslovnega deleža v višini 50 %, vpiše tožnik (točka I/2 in II/2).
11. V skladu z določbo drugega odstavka 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ji uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon. Tožeča stranka je to pravno korist utemeljevala izključno na dejstvu, da se bo po ugotovitvi ničnosti oziroma izpodbojnosti Sporazuma, kar je zahtevala pod I/2 in II/2 točko primarnega in podrejenega tožbenega predloga, lahko vpisala v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi ... na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža SV 453/14, kar je zahtevala pod 2. točko tožbenega predloga. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke iz 2. točke tožbenega predloga na vpis v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi .... nesklepčen oziroma neizvršljiv je jasno, da tožeča stranka ni izkazovala pravnega interesa za ugotovitev ničnosti in izpodbojnosti. Tožeča stranka drugih trditev, s katerimi bi izkazovala svoj pravni interes na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sporazumne razveljavitve pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, sklepov skupščine in družbene pogodbe z dne 14. 9. 2015, SV 151/15, ni uveljavljala. Pritožbene navedbe, s katerimi skuša v pritožbenem postopku izkazati pravni interes za ugotovitveno tožbo in sicer, da bi lahko od toženca glede na to, da zaradi razpolaganj toženca s poslovnim deležem v družbi ... vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoča, bil upravičen do denarnega nadomestila po vrednosti poslovnega deleža ugotovljenega na dan sodne odločbe, oziroma, da je sodišče prezrlo, da omenjeni zahtevki tožnika v razmerju do toženca še niso zastarani, predstavljajo v tem pritožbenem postopku nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP) in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
12. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke na vpis v sodni register kot imetnika 50 % poslovnega deleža v družbi .... nesklepčen oziroma neizvršljiv zaradi tega, ker tožena stranka ni več družbenik v družbi...., saj je prišlo po sklenitvi Sporazuma do razpolaganja s celotnim deležem v tej družbi in je bil ta prenesen na drugo pravno osebo in sicer na ...z notarskim zapisom 14. 9. 2015, ki pa ga tožeča stranka kot imetnica poslovnega deleža, katerega naj bi pridobila glede na notarski zapis SV 453/2014 z dne 29. 9. 2014 od tožene stranke, a se ni vpisala kot družbenik, ni izpodbijala. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje pa se tudi nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka ali vsebina listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ne more biti pasivno legitimirana v tem sporu in da vpisa tožnika kot imetnika poslovnega deleža, ki naj bi ta delež glede na notarski zapis SV 453/2014 z dne 29. 9. 2014 pridobil od tožene stranke, ki pa sedaj ni vpisana kot družbenik, ni mogoče izvesti. Tožena stranka je večkrat v postopku na prvi stopnji utemeljeno opozorila in izpostavila, da tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, ker je zamudila rok za vložitev tožbe za ugotovitve ničnosti oz. izpodbojnosti vpisa v sodni register - vpisa družbe .... kot edinega družbenika družbe ... dne 14. 9. 2015 in ne more doseči razveljavitve vpisa .... kot družbenika ...oziroma se ne more vpisati kot družbenik ... tudi če bi za to imela veljavno pravno poslovno podlago, zaradi česar nima več pravnega interesa za ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti Sporazuma v tem postopku in tudi nima nikakršne dejanske in pravne podlage za vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma za vpis imetništva poslovnega deleža. Stališče tožeče stranke, da če bi sodišče ugotovilo ničnost Sporazuma, bi to pomenilo, da so bili nični oz. neveljavni tudi vsi kasnejši vpisi in lastniške spremembe v ..., je zgrešeno, saj lahko neveljavnost vpisa v sodni register sanira le tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register na podlagi ZSReg, ki pa mora biti vložena v 30 dneh od dneva, ko je tožnik izvedel za razloge ničnosti pogodbe, ni pa več dopustna, ko potečejo tri leta od vpisa v sodni register6. Tožeča stranka neveljavnosti vpisa ... kot edinega družbenika ... ni uveljavljala, niti ni zatrjevala niti z ničemer dokazovala, da bi takšno tožbo vložila.
13. Sodišče prve stopnje je v točki 9 obrazložitve sodbe res zapisalo, da med strankama ni sporno, da je bila tožena stranka v času sklenitve notarskega zapisa SV 151/15 z dne 14. 9. 2015 izključna družbenica družbe .... Pri tem pa je očitno, da je pri zapisu številke notarskega zapisa SV 151/15 prišlo do pomote in bi morala biti zapisana številka SV 152/2015. Več kot očitno je, da je imelo sodišče v mislih notarski zapis Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža (obeh poslovnih deležev) tožene stranke na družbo ...., na podlagi katerega je .... postala edina družbenica družbe ... (glej prilogo B 12). Tako ne drži pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je to spregledalo s strani tožnika zatrjevano dejstvo, da je bil tožnik od leta 2014 na podlagi sklenjene Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža (50 %) v družbi ... v obliki notarskega zapisa SV 453/14 imetnik 50 % deleža v družbi ... Teh trditev sodišče ni spregledalo, saj jih je v točki 14 obrazložitve povzelo ter je obrazložilo zakaj zahtevanega vpisa tožnika kot imetnika tega poslovnega deleža ni mogoče več izvesti. Sodišče nevpisa tožnika v sodni register kot družbenika ni presojalo glede vprašanja ali šteje tožnik za pridobitelja poslovnega deleža (glede na v letu 2015 sprejete spremembe člena 482 ZGD-1), temveč v razmerju do .... kot dobrovernega pridobitelja celotnega poslovnega deleža od subjekta vpisa, torej od tožene stranke na podlagi veljavne pogodbe, ki pa ni bila izpodbita. Glede na določila 8. člena ZSReg velja ... za 100 % oziroma edinega družbenika družbe ... in ne more trpeti škodljivih posledic, ki bi jih zoper njega uveljavljali tretji v zvezi z vpisom v sodni register, tožeča stranka pa te pogodbe ni izpodbijala oziroma ni niti zatrjevala, da bi uveljavljala njeno neveljavnost, čeprav je tožena stranka na to ves čas postopka na prvi stopnji opozarjala. Pritožbene trditve, da je zahtevek utemeljen, ker je usmerjen zoper sopogodbenika, torej toženo stranko, tako ne vzdržijo, saj tožena stranka ni družbenik družbe ... in takšnega vpisa glede na veljavno pogodbo o prenosu poslovnega deleža na ... ni mogoče izvesti.
14. Pritožbene trditve, da tožeča stranka velja za pridobitelja poslovnega deleža, čeprav ni bila vpisana kot taka ter priloženo strokovno mnenje tako za ta spor niso relevantne. Prav tako so za spor nerelevantne pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka skupaj z notarskim zapisom Pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža v višini 50 % SV 453/2014 z dne 29. 9. 2014 sodišču predložila tudi spremembe družbene pogodbe.
15. Končno pa je tudi pritrditi toženi stranki, da tožbeni zahtevek na ničnost sklenjenega Sporazuma ni utemeljen že na podlagi samih trditev tožeče stranke, saj s temi tožeča stranka dejansko uveljavlja izpodbojnost pogodbe in ne ničnosti. Tožena stranka ima tako prav, ko vseskozi opozarja, da ničnost predstavlja najstrožjo sankcijo, ki se v skladu z načelom afirmacije pogodb izreče, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo, ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje drugega (prvi odstavek 86. člena OZ). Ugotovitev ničnosti ne more biti sama sebi namen, predvsem pa ne sme vzpostaviti stanja, ki bi nasprotovalo interesu, ki naj bi ga zasledovala. Ničnost je kot skrajna sankcija lahko posledica le najtežjih kršitev predpostavk potrebnih za nastanek pogodbe, ki predstavljajo poseg v splošno pravno varovane interese. Za dejanski stan, ki ga zatrjuje tožeča stranka in sicer domnevno prevaro oziroma goljufijo pri sklenitvi sporazuma, pa je zakonodajalec izrecno predpisal sankcijo izpodbojnosti pogodbe. Dejanski stan, ki je opisan v tožbi ne ustreza niti nedovoljenemu nagibu iz 40. člena OZ, ampak kvečjemu prevari iz 49. člena OZ. Vse to je tožena stranka že pojasnjevala v postopku na prvi stopnji, pri čemer se je sklicevala na uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča v zvezi s tem (sodba VS RS opr. št. II Ips 5/2013 z dne 4. 9. 2015 in sodba in sklep VS RS II Ips 200/2007 z dne 14. 10. 2009). Tako je odločitev sodišča prve stopnje že iz tega razloga materialno pravno pravilna.
Glede nepravočasnosti podrednega tožbenega zahtevka:
16. Ob pravilni presoji sodišča prve stopnje, da tožba na ugotovitev ničnosti, podredno izpodbojnosti Sporazuma ni sklepčna, tožeča stranka ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami o pravočasnosti podrednega tožbenega zahtevka na ugotovitev izpodbojnosti notarskega zapisa Sporazuma in za vpis tožnika kot družbenika v družbi ... Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožeča stranka zatrjevanih ravnanj tožene stranke - goljufije, zmote, lažnivega prikazovanja in prikrivanja, prevare, itd. zavedala najkasneje na dan, ko bi potrditvah same tožeče stranke moralo priti do podpisa Pogodbe o brezplačnem prenosu 25,1 % poslovnega deleža v družbi ...., pa do tega ni prišlo in da je dejansko bilo tožeči stranki to znano oziroma bi ji moralo biti znano že 28. 10. 2015 oziroma 29. 10. 2015, ko je bila krivdno razrešena s položaja direktorja v družbi ...., oziroma v ..., tožbo pa je vložila šele 13. 9. 2018, kar je mnogo po poteku 1-letnega roka od dneva, ko je izvedela za razlog izpodbojnosti (člen 99 OZ) je podredni tožbeni zahtevek tudi iz tega razloga neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
17. Pritožbene trditve, da so med tožnikom in predstavniki toženca potekala še po 30. 10. 2015 dogovarjanja in pogajanja, da je še v letu 2018 potekal sestanek med pravdnima strankama, kjer sta iskali skupno rešitev in da je tako tožnik lahko dokončno spoznal, da je bil prevaran šele v letu 2018, so nedovoljena pritožbena novota, saj teh trditev tožnik v postopku na prvi stopnji ni podal. 18. Pritožbeno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani in ker pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji ni zasledilo niti katere od po uradni dolžnosti upoštevnih drugih postopkovnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).
K pritožbenim stroškom:
19. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Te je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku pooblaščenca tožene stranke in v skladu z veljavno Odvetniško tarifo v višini 4.443,24 EUR (6000 točk za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 21 OT), 70 točk materialnih stroškov po 11. členu tretjem odstavku ZodvT, vse povečano za 22 % DDV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega odgovora v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.
1 Glej točke 13 in 14 obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Glej točko 15 obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Glej točko 16 obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Pri čemer predstavlja notarski zapis SV 453/2014 pogodbo o brezplačnem prenosu 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. iz tožene stranke na tožečo stranko, SV 454/14 predstavlja notarski zapis sklepov skupščine v zvezi s poprej sklenjeno pogodbo in SV 455/14 družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. 5 Tožbeni zahtevek je utemeljen, če sta izpolnjena dva pogoja: prvi pogoj je, da mora iz zatrjevanih dejstev izhajati, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen (sklepčnost tožbe); zatrjevana morajo biti dejstva, ki jih je mogoče subsumirati pod neko pravno normo, ki za obstoj takšnih dejstev določa tisto pravno posledico, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo. Drugi pogoj pa je, da se morajo zatrjevana dejstva, ki utemeljujejo sklepčnost tožbe, nato še izkazati za resnična. Preden se spusti sodišče v ugotavljanje spornih dejstev, mora preveriti ali je tožba sploh sklepčna - najprej torej opravi preizkus ali bi bil v primeru, če bi se vsa zatrjevana dejstva (ne le tista v tožbi, pač pa tudi tista, ki so bila pravočasno navedena v postopku) izkazala za resnična, zahtevek tožnika po materialnem pravu utemeljen ali ne. Sodišče mora torej preden se spusti v izvedbo dokazovanja nekega spornega dejstva oceniti ali je to dejstvo za končno odločitev bistveno. Za koristnost dokazovanja tako ni dovolj, da so dejstva, ki jih sodišče ugotavlja sporna, pač pa morajo biti tudi pravno relevantna. Ta ugotovitev pa je mogoča le, če sodišče opravi preizkus ali je tožba sklepčna. Če namreč tožba ni sklepčna, potem izvajanje dokazov za ugotovitev spornih dejstev sploh ni potrebno. Če je zahtevek neutemeljen zaradi nesklepčnosti, ga je potrebno zavrniti ne glede na to, da so morda vsa dejstva, ki jih je navedel tožnik resnična (tako A. Galič, D. Wedam Lukič, v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 75). 6 Glej člen 41 ZSReg.