Jedro

Ker je tožnik v nastali krizni situaciji ravnal tako, kot je glede na lastne izkušnje ocenil, da je najustrezneje, ni bila podana njegova huda malomarnost za očitano kršitev in nastalo škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in kot nezakonito razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 21.11.2005. Hkrati je toženi stranki naložilo priznanje delovnega razmerja in pravic iz delovnega razmerja za čas od 30.11.2005 do 4.12.2005. Ugotovilo je, da zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, na katerega se je v odpovedi sklicevala tožena stranka, ni podan.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da tožnik ni odgovoren za prelitje taline in posledično škodo, ker ni zaustavil delovanja kupolne peči. V zvezi s tem je sodišče tudi zmotno presodilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo dokazov, iz katerih izhaja, da tožnik pri tem ni upošteval izrecnega navodila nadrejenega za zaustavitev peči. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni določno opredelila. Zato s tega vidika revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

Tožena stranka je izdala tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker naj bi dne 7.11.2005 kot talilec na kupolki, to je upravljavec kupolne peči, ravnal hudo malomarno, ker ni ustavil peči, ko je bila ponvica, v katero je tekla talina, polna in se je talina začela prelivati na tla in v kineto, kar je povzročilo požar na energetskem kablu, zaradi česar je prišlo do daljšega zastoja celotne proizvodnje. S tem naj bi bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), to je hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjena iz hude malomarnosti.

Sodišče je v zvezi s tožniku očitanim ravnanjem ugotovilo naslednje dejansko stanje:- V času škodnega dogodka tožniku nadrejeni vodja izmene ni bil prisoten v obratu talilnice. Prav tako pri talilni peči ni bil prisoten delavec, katerega naloga je bila, da ob napolnitvi ponvice s talino prestavi pretočni kanal na drugo ponvico. Ni znano kje se je ta delavec zadrževal. Pri peči je bil poleg tožnika prisoten vajenec. - Ob iztekanju taline iz peči je vajenec tožnika opozoril, da ni uspel prestaviti pretočnega kanala na prazno ponvico. Problem je poskušal rešiti tožnik sam, ne da bi ustavil kupolno peč. Pri tem se je pričela talina iz polne ponvice prelivati na tla in v za to namenjeno kineto. Zaradi poškodbe kinete oziroma kanala v posledici že predhodnih izlitij (izlitja že v dopoldanski izmeni istega dne, s katerim tožnik ni bil seznanjen) je prišla talina v stik z energetskim kablom, kar je povzročilo manjši požar in okvaro kabla ter več kot enodnevni zastoj proizvodnje. - V praksi je večkrat prihajalo do prelivanja taline na tla in v ustrezno kineto, ki je bila nameščena prav s tem namenom. - Ustavitev kupolne peči bi pomenila krajši (vsaj enourni) zastoj in naporno čiščenje kanalov peči. Kolikor tožena stranka v reviziji prereka navedene dejanske ugotovitve, gre za poizkus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

Ob navedenih dejanskih ugotovitvah revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožniku ni mogoče očitati hudo malomarnega ravnanja. V nastalem kriznem položaju je tožnik očitno ravnal tako, kot je glede na lastne izkušnje ocenil, da je najustrezneje. Do večje škode je dejansko prišlo zaradi že predhodne okvare delovnih priprav, zaradi katere je vroča talina prišla v stik z energetskim kablom. Za to okvaro pa tožnik ni bil odgovoren, niti ni bil opozorjen na to, da je zaradi podobnega prelitja taline prišlo do manjšega požara na energetskem kablu že v dopoldanski izmeni istega dne. Tako je sodišče utemeljeno presodilo, da zakonski razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bil podan in da zato sporna izredna odpoved ni bila zakonita.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.