Fotografiranje otroka s strani soseda

Datum

14.08.2026

Številka

07121-1/2026/794

Kategorije

Fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 6. 8. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede fotografiranja vašega mladoletnega otroka s strani soseda brez vaše vednosti in privolitve ter glede možnosti pravnega varstva v takšnem primeru.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Fotografije otrok lahko predstavljajo osebne podatke, vendar vsako fotografiranje še ne sodi v pristojnost IP. Če fizična oseba fotografije ustvarja in uporablja v okviru popolnoma osebne ali domače dejavnosti, se Splošna uredba in ZVOP-2 praviloma ne uporabljata.

Fotografiranje brez privolitve lahko pomeni poseg v zasebnost oziroma druge osebnostne pravice, katerih varstvo se uveljavlja pred sodiščem. V določenih primerih gre lahko tudi za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da se lahko IP do konkretnih obdelav osebnih podatkov dokončno opredeljuje le v okviru nadzornih oziroma drugih upravnih postopkov, zato v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Dodajamo še, da IP ni pristojen za presojo pravilnosti postopanja policije oziroma za odločanje o tem, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za ukrepanje organov.

Za fotografiranje oziroma snemanje otroka bi morala načeloma obstajati privolitev njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika, če ne obstaja katera druga ustrezna pravna podlaga. Vendar je pri tem treba upoštevati, da se ZVOP-2 in Splošna uredba uporabljata le za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi ter za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe. Fotografije in slikovni posnetki, na katerih je posameznik določen ali določljiv, lahko predstavljajo osebne podatke, vendar zgolj dejstvo, da fotografija oziroma posnetek vsebuje osebne podatke, še ne pomeni, da gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero se uporabljata Splošna uredba in ZVOP-2 oziroma da je zanjo podana pristojnost IP.

Nadalje pojasnjujemo, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo fizična oseba izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Če torej posameznik fotografije oziroma posnetke ustvarja in uporablja izključno za svoje zasebne oziroma domače namene, se takšna obdelava praviloma šteje za obdelavo za osebno uporabo in domače potrebe, za nadzor nad katero IP ni pristojen. Meje osebne oziroma domače dejavnosti pa so lahko presežene zlasti v primeru, ko posameznik posnetke posreduje tretjim osebam, jih objavi na internetu oziroma jih drugače napravi dostopne širšemu krogu oseb. V takšnem primeru je treba glede na konkretne okoliščine presoditi, ali gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero se uporabljata Splošna uredba in ZVOP-2. Tudi samo posredovanje posamezne fotografije ali posnetka tretji osebi sicer še ne pomeni nujno, da je podana pristojnost IP, saj je treba upoštevati tudi, ali gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu prvega odstavka 2. člena Splošne uredbe.

Navedeno pa seveda ne pomeni, da fotografiranje oziroma snemanje posameznika brez njegove privolitve ne more predstavljati posega v njegovo zasebnost oziroma druge osebnostne pravice. IP pojasnjuje, da ZVOP-2 in Splošna uredba, katerih izvajanje nadzira IP, ne varujeta zasebnosti posameznika v širšem smislu, kot jo zagotavlja 35. člen Ustave Republike Slovenije, temveč le tisti del t. i. informacijske zasebnosti, ki jo zagotavlja 38. člen Ustave Republike Slovenije. Za varstvo pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic v širšem smislu so pristojna sodišča.

V primeru, ko menite, da se s fotografiranjem vašega mladoletnega otroka brez vaše vednosti in privolitve posega v njegovo zasebnost oziroma druge osebnostne pravice, lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika vložite tožbo in sodišču predlagate, da odredi prenehanje takšnega ravnanja, prepreči nadaljnje posege ali odredi odstranitev njihovih posledic. Če bi zaradi takšnega ravnanja nastala pravno priznana škoda, Obligacijski zakonik predvideva tudi možnost uveljavljanja denarne odškodnine.

Fotografiranje oziroma snemanje otroka brez privolitve lahko v določenih okoliščinah nakazuje tudi na sum storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika, zlasti kadar gre za ravnanje, s katerim se občutno poseže v zasebnost posameznika. Presoja, ali so v konkretnem primeru podani zakonski znaki kaznivega dejanja, ni v pristojnosti IP. V zvezi s tem se lahko obrnete na policijo oziroma državno tožilstvo, o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti pa odloča pristojno sodišče.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.