Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-376/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-376/04 - 6

17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., mld. C. C. in mld. Č. Č., vseh iz Ž. in Ž., ki jih zastopa D. D. D., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B., mld. C. C. in mld. Č. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 269/2004-2 z dne 17. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo ustavnih pritožnikov in potrdilo sodbo Upravnega sodišča št. U 2131/2003-10 z dne 21. 1. 2004, s katero je bila zavrnjena njihova tožba zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo), s katero je bila zavržena prošnja pritožnikov za priznanje azila v Republiki Sloveniji.

2.V ustavni pritožbi pritožniki zatrjujejo kršitev 5., 8., 14., 18., 21., 23., 25., 32., 33., 43., 50., 51. in 54. člena Ustave. Navajajo, da je A. A. romske narodnosti, kakor vsa njegova družina, in da je bil stalni prebivalec Republike Slovenije od leta 1978 do tajnega nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev dne 26. 2. 1992. Dne 30. 7. 1991 naj bi s takrat veljavnim potnim listom, izdanim v Sloveniji, odpotoval z družino v Nemčijo. Ko se je hotel vrniti, ga slovenski obmejni organi niso spustili domov. Zato naj bi družina ostala v Nemčiji, kjer je dobila status beguncev. Ko so minile vojne nevarnosti v Bosni in Hercegovini, rojstni državi obeh zakoncev, naj bi jih nemške oblasti skušale napotiti v Slovenijo, vendar jih ta ni sprejela, zato so jih poslali v Bosno in Hercegovino. Po več neuspešnih poskusih vstopa v Republiko Slovenijo, so pritožniki v Slovenijo vstopili ilegalno in zaprosili za priznanje azila. Sedaj naj bi jih nameravalo Ministrstvo nezakonito in v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 36/03 in OdlUS XII, 24) deportirati na Madžarsko. Sklicujoč se na prvi odstavek 15. člena Ustave, Ustavnemu sodišču predlagajo, naj razveljavi sodbo Vrhovnega sodišča in odločbo Ministrstva ter naloži izdajo odločbe o priznanju azila. Smiselno se sklicujejo še na 30. člen Ustave (pravica do rehabilitacije in odškodnine) in predlagajo, naj Ustavno sodišče v skladu s 26. členom Ustave odloči tudi o primerni odškodnini.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca organom in sodiščem, ki odločajo v upravnem postopku oziroma upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Pritožniki kršitev 14. člena Ustave utemeljujejo z nezakonitim ravnanjem Ministrstva, to je z nezakonitim izbrisom iz registra stalnih prebivalcev, ki naj bi bil storjen po načelu etničnega razlikovanja. Zatrjujejo, da jih je retroaktivni odvzem državljanstva in stalnega bivanja v Republiki Sloveniji podvrgel mučenju in nečloveškemu ravnanju, saj jih je dejansko izločil iz skupnosti (kršitev 18. člena Ustave); da sporni postopki Ministrstva pritožnikom ne zagotavljajo spoštovanja in varstva človekove osebnosti in dostojanstva in jim omejujejo prostost (kršitev 21. člena Ustave); da so bile njihove pritožbe zavrnjene, ne da bi se sodišče ukvarjalo z vsebino tožbe, to je sanacijo nezakonitega stanja, v katerem so se zaradi nezakonitega izbrisa znašli pritožniki (kršitev 23. člena Ustave), s čimer naj bi bil kršena tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave); da jim je bila z izničenjem veljavnih osebnih dokumentov odvzeta svoboda gibanja (kršitev 32. člena Ustave); ter da jim je bila z izpodbijano odločbo odvzeta volilna pravica (kršitev 43. člena Ustave).

5.V obravnavanem primeru je Ministrstvo odločalo o prošnji pritožnikov za priznanje azila na podlagi določb Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. - ZAzil). Zato v obravnavanem postopku ni mogoče upoštevati navedb pritožnikov v zvezi z zatrjevanim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva. Povedano drugače, pritožniki ustavne pritožbe v postopku za priznanje azila ne morejo utemeljiti z navedbami o nezakonitem izbrisu iz registra stalnega prebivalstva. Zgolj okoliščina, da se pritožniki z odločitvijo Ministrstva in sodišč ne strinjajo, ker sami pravo razlagajo drugače od upravnega organa oziroma sodišč, sama po sebi še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice. Če so bili pritožniki dne 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, imajo na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99 in 64/01 - ZUSDDD) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 še vse možnosti, da si uredijo svoj položaj v Republiki Sloveniji. Očitki o kršitvi 14., 18., 21., 23., 32., 25. in 43. člena Ustave so torej neutemeljeni. Ker 5. in 8. člen Ustave ne vsebujeta človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se nanju pri utemeljevanju ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

6.Pritožniki v ustavni pritožbi zatrjujejo tudi kršitev 33., 50., 51. in 54. člena Ustave, vendar jih ne utemeljijo, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni moglo preizkusiti.

7.V zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine Ustavno sodišče pritožnikom pojasnjuje, da lahko odškodninske zahtevke zaradi morebitne škode, ki bi jim bila povzročena, uveljavljajo pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vložijo tudi ustavno pritožbo.

8.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia