Jedro

Iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki se nahaja tudi v elektronskem spisu sodišča prve stopnje, izhaja tako prijava izterjevane terjatve kot ločitvene pravice, zato bi sodišče prve stopnje ločitveno pravico moralo obdržati v veljavi.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep v delu, v katerem so razveljavljena vsa opravljena izvršilna dejanja, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico na zarubljeni terjatvi, spremeni tako, da ločitvena pravica na terjatvi do dolžnikovega dolžnika A., d.o.o. ostane v veljavi.

II.Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek izvršbe z rubežem terjatve ustavi in se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico na zarubljeni terjatvi.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da pritožbo vlaga iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni. Upnik je pravočasno dne 16. 12. 2024 v stečajnem postopku nad dolžnikom opr. št. St 000/2024 prijavil tako terjatev kot ločitveno pravico, kar izhaja iz zaporedne št. 106 Končnega seznama preizkušenih terjatev dolžnika z dne 18. 6. 2025, zato je zaključek sodišča napačen in ga je potrebno ustrezno korigirati. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki ureja postopanje izvršilnega sodišča v primeru, kadar je upnik pridobil ločitveno pravico na premoženju, nad katerim se vodi stečajni postopek, v izvršilnem postopku. Če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev po uradni dolžnosti preveri, ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku izvršbe ali zavarovanja, in glede na izid preveritve ravna, kot je določeno v 1. ali 2. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP. Ta določa, da če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev po uradni dolžnosti preveri, ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku izvršbe ali zavarovanja, in glede na izid te preveritve: 1. če je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico: - ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in - odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja; 2. če upnik ni pravočasno prijavil terjatve in ločitvene pravice: ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja in razveljavi dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico.

5.Upnik utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je ugotovilo, da upnik v postopku stečaja nad dolžnikom pod opr. št. St 000/2024 ni prijavil terjatve in ločitvene pravice, ki jo je pridobil do uvedbe postopka stečaja v izvršilni zadevi z rubežem druge denarne terjatve do dolžnikovega dolžnika A., d.o.o. Drži namreč, da iz končnega seznama preizkušenih terjatev St 000/2024, ki se nahaja tudi v elektronskem spisu sodišča prve stopnje, pod zaporednima številkama 106 izhaja tako prijava izterjevane terjatve kot citirane ločitvene pravice. Sodišče prve stopnje bi tako namesto po 2. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP moralo postopati po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP.

6.Utemeljeni pritožbi je po pojasnjenem višje sodišče ugodilo tako, da je sklep v delu razveljavitve opravljenih izvršilnih dejanj spremenilo tako, da ločitvena pravica na zarubljeni terjatvi do dolžnikovega dolžnika A., d.o.o. ostane v veljavi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.Upnik je s pritožbo sicer uspel, vendar pa je v konkretnem primeru podana situacija iz prvega odstavka 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora stranka ne glede na izid postopka povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo (v takem primeru seveda od nasprotne stranke tudi ne more zahtevati povračila stroškov). Naključje, ki se je primerilo stranki, obsega tako primere, ko gre za upravičene razloge na njeni strani, kot tudi primere, ko gre za zmotno ravnanje sodišča.¹ Ker so upniku torej nastali stroški obravnavane pritožbe zaradi napačne ugotovitve sodišča prve stopnje, so nastali stroški posledica naključja, ki se je primerilo upniku, zato je višje sodišče sklenilo, da upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1Prim. Betetto N. v Ude L., Galič A. (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba 2006, 2. knjiga, str. 42.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 280, 280/2, 280/2-1, 280/2-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.