Jedro

Narok je mogoče preložiti le, če je podan konkretizirano obrazložen in z glede na okoliščine konkretnega primera mogočimi dokazi podprt predlog, ki utemeljuje opravičljivost izostanka.

Kadar je bistvo pogodbe izročitev določene stvari, gre za prodajno pogodbo, razen če material (ali njegov bistven del) za izdelavo stvari priskrbi naročnik, podjemnik pa se iz tega materiala zaveže izdelati določeno premično stvar, ali če imata pogodbeni stranki v mislih zlasti podjemnikovo delo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15164/2013 z dne 5. 2. 2013 v prvem odstavku izreka, to je za plačilo 1.654,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2011 in 171,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2012 ter v tretjem odstavku izreka za plačilo 41,00 EUR izvršilnih stroškov s pripadki (točka I. izreka); ugotovilo, da ne obstoji toženčeva terjatev v višini 3.147,85 EUR (točka II. izreka); ter tožencu naložilo v plačilo 413,75 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadki (točka III. izreka).

2. Toženec je v pritožbenem roku vložil dve laični pritožbi. V obeh navaja, da uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava v zvezi z izdajo zamudne sodbe ter pritožbeni razlog nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z odločitvijo in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu naloži ponovno opravo glavne obravnave. V prvi pritožbi navaja, da zaradi bolezni ženinih staršev veliko potuje v Bosno, tam je bil tudi v začetku junija, nameraval se je pred narokom vrniti v Slovenijo, zadnji dan pred odhodom pa se je zdravstveno stanje ženine matere močno poslabšalo, zato je sin po njegovem naročilu poklical sodišče in opravičil njegovo odsotnost ter prosil za preložitev naroka na kasnejši datum. Telefonist oz. vratar je sinu povedal, da je posredoval njegovo sporočilo ter da bo narok preložen in bo oče prejel novo vabilo na obravnavo. Ker je šlo za opravičeno zamudo je sodišče z izdajo zamudne sodbe bistveno kršilo določila postopka. Na prihodnji narok bo prinesel dokazila o zdravstvenem stanju ženinih staršev, pritožbi pa prilaga izjavo sina. Nepravilno je sodišče uporabilo tudi materialni predpis.

3. V drugi pritožbi pa navaja, da so bile navedbe v prvi pritožbi delno nepravilne. Na pot ni mogel zaradi svojih zdravstvenih razlogov ne pa zaradi zdravstvenih težav sorodnikov. Sin ga je v razgovoru po telefonu narobe razumel. Ima hudo sladkorno bolezen in je v dnevu, ko bi moral na pot, doživel akutno poslabšanje bolezni, ki se je kazalo v slabosti, vrtoglavici in bolečinah v mišicah. V takem stanju ni mogel prevoziti 500 km do Ljubljane. Prilaga dokazila o bolezenskem stanju. Sodišče je poklonilo vso vero tožeči stranki, ker ni upoštevalo njegovih navedb in dokazov. Ugoditev tožbenemu zahtevku iz procesnih razlogov je nepravilna in nezakonita. Predlagal je zaslišanje prič P. T. in G. E. Z njunim zaslišanjem bi se sodišče lahko prepričalo, da trditve tožeče stranke niso resnične. Tožeča stranka je izrecno izjavila, da dimniška tuljava ustreza. Sodišče ne more zgolj zaradi odsotnosti tožene stranke razsoditi v korist tožeče stranke in negirati pravilno ponujenih in predlaganih dokazov tožene stranke. Dopisa, ki ga je tožeča stranka poslala pred vložitvijo predloga za izvršbo, sodišče ne more šteti kot dokaz, saj gre za enostransko izjavo tožeče stranke. Nihče ne bi kupoval drage peči, če mu ne bi bilo zagotovljeno, da bo peč delovala. Sodišče ne more razsoditi v korist dobavitelja peči, ko je bilo ugotovljeno, da je potrebno dimniško tuljavo popraviti, na kar ga tožeča stranka ni opozorila. Ponudba tožeče stranke je za 1.000,00 EUR presegla ceno, ki jo je postavil drug mojster in dimnik na novo sezidal. Račune je plačal takrat, ko so bile odpravljene napake pri montaži. Jasno je, da dokler peč ni delovala in je dimila, ni bil dolžan plačati računov. Sodišču očita, da kot verodostojne šteje le enostranske izjave tožeče stranke, podane z namenom zavajanja sodišča. Tožeča stranka je ravnala v nasprotju z Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami in Zakonom o varstvu potrošnikov v zvezi z garancijo dobavljenih stvari in storitev, o zagotavljanju brezplačne odprave napak v garancijskem roku, o zamenjavi blaga, o neupoštevnih pogodbenih pogojih. Tudi pri zavrnitvi njegovega nasprotnega zahtevka se sodišče ni poglobilo v materialno in nematerialno škodo, ki mu je nastala zaradi dimljenja. Že poslane fotografije dokazujejo, da je bilo dimljenja veliko. Temu primerne so bile posledice.

4. Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre glede na vtoževani znesek za postopek v sporih majhne vrednosti (SMV). Za te postopke Zakon o pravdnem postopku (ZPP) predpisuje poseben postopek – členi 442 do 458. Druge določbe ZPP veljajo v postopkih v SMV le, če posebne določbe o SMV ne predpisujejo drugače. Poudarjeni sta načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka, omejeno pa načelo materialne resnice, kar se med drugim odraža v tem, da prvostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in relativnih bistvenih kršitev določb postopka, to je kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP). Posebna pravila pa veljajo tudi glede obveznosti sodišča razpisati obravnavo in v primeru, če se ena ali obe stranki razpisane obravnave ne udeležita (454. in 455. člen ZPP).

7. Toženec, ki je bil pravilno povabljen na narok za glavno obravnavo (neizpodbijana ugotovitev prvostopenjskega sodišča), se naroka ni udeležil. V primeru zamude naroka iz opravičenega, to je nepričakovanega in neodvrnljivega vzroka, bi lahko toženec dosegel vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP), če bi v 15 dneh od prenehanja vzroka (117. člen ZPP) podal ustrezen predlog. Toženec je razloge za neudeležbo na naroku navedel v pritožbi. Skladno s prvim odstavkom 115. člena ZPP sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Iz uradnega zaznamka sodnice na list. št. 136 spisa je razvidno, da je bila dan pred narokom preko telefonske centrale obveščena, da je klical toženčev sin in sporočil, da se oče naroka naslednji dan ne bo udeležil, ker je v tujini. Toženec pred narokom sodišču ni podal ustreznega predloga za preložitev naroka. Narok je mogoče preložiti le, če je podan konkretizirano obrazložen in z glede na okoliščine konkretnega primera mogočimi dokazi podprt predlog, ki utemeljuje opravičljivost izostanka(1). Sodišče prve stopnje tako ni imelo zadostne podlage, da bi preložilo narok za glavno obravnavo. Preložitev naroka je izjema, zato je treba pogoje za preložitev, kot vse izjeme, razlagati strogo(2). Dokler razpisani narok ni preklican velja, da se bo opravil(3), zato je bilo pričakovanje toženca, da bo dobil novo vabilo, brez osnove.

8. Sicer pa tudi v pritožbah uveljavljana razloga za preložitev naroka nista opravičljiva. V prvi pritožbi se je toženec skliceval na bolezen ženinih staršev. Skladno z določili 115. člena ZPP se lahko narok preloži le zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni tistega, ki je bil vabljen na narok. Bolezen sorodnika vabljene stranke torej ni opravičljiv razlog za preložitev naroka. V drugi pritožbi se je skliceval na svojo bolezen in priložil obvestilo zdravniku z dne 5. 11. 2014 in obvestilo zdravniku o odpustu z bolnišnice z dne 20. 3. 2014. Nikoli torej ni predložil nobenega dokazila o akutni bolezni na dan, ko je bil razpisan narok oz. dan pred tem.

9. Očitki sodišču, da je izdalo zamudno sodbo, niso utemeljeni. V vlogah sta obe pravdni stranki prerekali navedbe nasprotne stranke ter predlagali zaslišanje strank in prič, nista pa navedli, da zahtevata izvedbo naroka. Ker stranki nista izrecno zahtevali izvedbe naroka, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je ob odsotnosti toženca z naroka uporabilo določbe 455. člena ZPP in odločilo na podlagi listinskih dokazov(4).

10. Glede na zbrano dokazno gradivo je sodišče prve stopnje ugotovilo za razsojo relevantno dejansko stanje in sprejelo pravilno odločitev, čeprav materialnopravna izhodišča izpodbijane sodbe niso pravilna. V okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna presoja ugotovljenega dejanskega stanja po določilih prodajne, ne pa podjemne pogodbe, kot je sporno razmerje presojalo prvostopenjsko sodišče. Za podjemno pogodbo po 619. členu Obligacijskega zakonika (OZ) bi šlo, če bi se tožeča stranka toženi stranki zavezala opraviti določeno delo, kadar pa je bistvo pogodbe izročitev določene stvari, gre za prodajno pogodbo (435. člen OZ), razen če material (ali njegov bistven del) za izdelavo stvari priskrbi naročnik, podjemnik pa se iz tega materiala zaveže izdelati določeno premično stvar, ali če imata pogodbeni stranki v mislih zlasti podjemnikovo delo (drugi in tretji odstavek 620. člena OZ)(5). Ni sporno, da je toženec pri tožeči stranki naročil kombinirano kaminsko peč na pelete in drva ter da je tožeča stranka naročeno peč tožencu dobavila in jo v hiši toženca tudi zmontirala (gl. točko 10 obrazložitve izpodbijane sodbe). Na podlagi izvedenih dokazov in 8. členu ZPP skladne dokazne ocene, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka tožencu ni zagotovila, da je obstoječ dimnik primeren za priklop naročene kaminske peči. Tožeča stranka torej s prodajno pogodbo ni prevzela nobene obveznosti v zvezi s predelavo dimnika. Naročeno peč se je zavezala dostaviti na mesto montaže in jo montirati na pripravljene instalacije (gl. Ponudbo za kaminski vložek na pelete točka 9 v prilogi A1). Tako je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost (prvi odstavek 239. člena OZ).

11. O tem, da je ob uporabi montirane peči prišlo do dimljenja, med pravdnima ni spora. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik niti ne izpodbija, je do dimljenja prišlo zaradi neustreznega dimnika. Zagotovitev ustreznega dimnika ni bila pogodbena obveznost tožeče stranke. Toženčev ugovor oz. zahtevek, da mu je tožeča stranka dolžna iz naslova postavitve dimnika in odprave škode in čiščenja na stanovanju zaradi dimljenja plačati skupaj 3.147,85 EUR, to je toženčev pobotni ugovor, zato ni utemeljen. Tožeča stranka pa od toženca utemeljeno zahteva plačilo kupnine za dobavljeno in zmontirano peč, saj je svojo obveznost izpolnila pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ).

12. Toženec ne zatrjuje napak na predmetu pogodbe, to je na dobavljeni peči, ali pritiklinah predmeta pogodbe. Njegovih ugovorov zato ni mogoče šteti za uveljavljanje stvarnih napak na predmetu izpolnitve (459. člen in naslednji OZ), niti kot uveljavljanje garancije za brezhibno delovanje prodane stvari (481. člen OZ), zato tudi uporaba določb zakonov o varstvu potrošnikov o odgovornosti iz naslova stvarnih napak in garancije ne pride v poštev. Ob pravilni uporabi materialnega prava ostale ugotovitve prvega sodišča in pritožbene navedbe, na katere ni odgovorjeno, niso relevantne.

13. V pritožbah uveljavljani razlogi po obrazloženem niso utemeljeni. Izpodbijana odločitev je pravilna iz razlogov, navedenih v tej sodbi. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Glede na to je višje sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Skladno s prvim odstavkom 154. člena nosi pritožbene stroške pritožnik sam, saj s pritožbo ni uspel. Op. št. (1): Prim. komentar dr. A. Galiča k 115. členu v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, izdala Uradni list, GV Založba leta 2010; sodna praksa – npr. sodba VSM I Cp 1121/2013, sodba VSL II Cpg 1405/2013. Op. št. (2): Prim. sodbe VS RS II Ips 596/2003, II Ips 865/2006, II Ips 334/2007. Op. št. (3): Prim. sklep VSL II Cp 2989/2014. Op. št. (4): Prim. komentar N. Betetto k 454. in 455. členu v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, izdala GV Založba v Ljubljani leta 2009; sklep VSL I Cp 1326/2012. Op. št. (5): Gl. komentar N. Plavšak k 620. členu v: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga. izdala GV Založba v Ljubljani leta 2004.