Jedro

Ker se skladno s četrtim odstavkom 280. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku, pritožnik s trditvami o prenehanju ločitvene pravice v posledici prenehanja terjatve, na kateri ločitvena pravica obstoji, v predmetnem pritožbenem postopku ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu 2. točke izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izvršilni postopek ustavilo (1. točka izreka) ter sklenilo, da ločitvena pravica upnika na kontejnerju dimenzije 830*255, prirejenemu za opravljanje gostinske dejavnosti in na denarni terjatvi, ki jo ima stečajni dolžnik do svojega dolžnika J. C., na podlagi posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa z dne 29. 1. 2013 v višini 32.000,00 EUR ostane v veljavi (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev v zvezi z ohranitvijo ločitvene pravice na denarni terjatvi, ki jo ima stečajni dolžnik do svojega dolžnika J. C. v delu 2. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tretji J. C. ter pri tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je med njim in dolžnikom bilo sklenjenih več pravnih poslov, v katerih sta navedena nastopala tako v vlogi upnika kot dolžnika ter v zvezi s tem izpostavlja notarske zapise opr. št. SV 89/13 z dne 21. 1. 2013, opr. št. SV 91/13 z dne 21. 1. 2013, opr. št. SV 121/2013 z dne 29. 1. 2013, opr. št. SV 153/16 z dne 19. 2. 2016 ter dogovor o poravnavi z dne 19. 2. 2016. Poudarja, da je iz dogovora o poravnavi, v katerem sta stranki povzeli navedena pravna razmerja razvidno, da sta stranki svoje terjatve medsebojno pobotali ter da se je po izvedenem pobotu dolžnik B. C. zavezal razliko v višini 10.421,00 EUR plačati J. C. do konca leta 2016. Glede na navedeno zatrjuje, da dolžnik do njega nima nobene terjatve več, ob načelu akcesornosti zato tudi ločitvena pravica na tej terjatvi ne more obstajati in je sklep naslovnega sodišča v izpodbijanem delu napačen. Izpostavlja, da je bila družbi S. d.o.o. v stečajnem postopku ločitvena pravica priznana pod razveznim pogojem, ki se izpolni, če se ugotovi, da terjatev ne obstoji ter zatrjuje, da je stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja dejanj stečajnega dolžnika, ko je izpodbijal dogovor o poravnavi z dne 19. 2. 2016, tožbo umaknil, prav tako pa je iz poročila stečajnega upravitelja St 1256/2016 z dne 26. 1. 2021 razvidno, da je bilo unovčeno vso premoženje dolžnika in ker ni več premoženja, že pojmovno ne more več obstajati ločitvena pravica. Predlaga ugoditev pritožbi ter razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu, v kolikor je to potrebno pa predlaga, da sodišče to vlogo šteje tudi kot ugovor po izteku roka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Posledice začetka stečajnega postopka za postopek izvršbe in zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom stečajnega postopka določa tretji odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Glede na navedeno pravno podlago so odločilna dejstva: dejstvo pridobitve ločitvene pravice v postopku izvršbe ter dejstvo opravljene prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, v izvršilnem postopku. V kolikor upnik v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka navedene določbe), v kolikor pa je upnik ločitveno pravico v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka pridobil in do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se izvršilni postopek zgolj prekine (2. točka te določbe). Če so podane okoliščine iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, je potrebno pri odločanju o posledicah začetka stečajnega postopka na predmetni izvršilni postopek upoštevati tudi določila 280. člena ZFPPIPP (s podnaslovom: ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka) in ugotoviti, ali je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, ali je sklep o tem preizkusu pravnomočen ter ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v predmetnem izvršilnem postopku. Če izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev ugotovi, da je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja (1. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP).

5. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v stečajnem postopku izdan sklep o preizkusu terjatev ter da je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pritožba ne izpodbija, podatki spisa pa ne izkazujejo, da bi bila v predmetnem izvršilnem postopku že opravljena prodaja premoženja, v zvezi s katerim je bila ločitvena pravica pridobljena. Ker se skladno s četrtim odstavkom 280. člena ZFPPIPP prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku, pritožnik s trditvami o prenehanju ločitvene pravice v posledici prenehanja terjatve, na kateri ločitvena pravica obstoji1, v predmetnem pritožbenem postopku ne more uspeti2. Ob navedenem je glede na pravilno pravno podlago (druga alineja 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP) sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ostane ločitvena pravica, pridobljena v zvezi s predmetno izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ko jo ima ta do svojega dolžnika, v veljavi.

6. Glede na navedeno in ker tudi pri preizkusu sklepa v izpodbijanem obsegu po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev in nepravilnosti, je pritožbo tretjega J. C. kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 2. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tudi sicer ne držijo pritožbene trditve, da je bilo v stečajnem postopku glede na sklep o ustavitvi postopka P 583/2016 z dne 9. 11. 2018 (priložen k pritožbi) ugotovljeno, da denarna terjatev stečajnega dolžnika do pritožnika ne obstoji, saj je bil z navedenim sklepom zgolj ustavljen postopek izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, še iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 13. 7. 2021 pa izhaja, da je upniku ločitvena pravica na denarni terjatvi, ki jo ima stečajni dolžnik zoper svojega dolžnika J. C. v višini 32.000,00 EUR priznana pod razveznim pogojem, ki se izpolni, če se ugotovi, da terjatev ne obstoji. 2 Primerjaj: VSC sklep II Ip 244/2018 z dne 10. 10. 2018, VS