Jedro

Napoved pritožbe, posredovana po telefaksu in s strani telefaks naprave sodišča prejeta zadnji dan zakonskega roka, je popolna ter pravočasna.

Izrek

Izpodbijani sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločitev.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Lendavi je obsojenega M. P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dveh mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obsojenec v času preizkusne dobe enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja, ter pod posebnim pogojem, da v roku dveh mesecev oškodovani družbi povrne znesek 78,25 €. Sodišče je obsojencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka, oškodovano družbo pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrglo kot nedovoljeno.

2. Zoper navedeno sodbo in sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčev zagovornik zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter zaradi kršitve drugih določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in sodbo razveljavi ter odloči, da naj sodišče druge stopnje pritožbo obdolženca obravnava kot pravočasno in dovoljeno ter o njej odloči. Po navedbah zagovornika je sodišče druge stopnje zmotno zaključilo, da je napoved pritožbe, ki jo je obsojenec sodišču poslal po faksu dne 23. 9. 2010 ob 18:22, prepozna. Po sodni praksi ter členu 100 Sodnega reda se vloga, ki je prispela na sodišče v skladu z določbami ZKP po telefaksu, šteje kot pravočasna, če se da ugotoviti čas oddaje in istovetnost pošiljatelja. Iz poslane napovedi pritožbe je razvidno, da je bila poslana zadnji dan zakonskega roka ter da jo je sodišče prejelo istega dne, prav tako pa je iz vloge razvidno, da jo je poslal obsojenec, ki je na vlogi tudi podpisan. Po mnenju zagovornika je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo tudi določilo 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki ureja enako varstvo pravic, saj je obdolženec pred Okrajnim sodiščem v Lendavi ter Višjim sodiščem v Mariboru obravnavan drugače, kakor obdolženci pred drugimi sodišči, ki štejejo, da so vloge, ki so poslane po faksu zadnji dan roka, pravočasne in dopustne.

3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru, podanim v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, zahtevo za varstvo zakonitosti ocenila kot neutemeljeno. Navaja, da ZKP ne pozna vlaganja pisnih vlog po telefaksu, zato je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrglo.

4. Odgovor Vrhovnega državnega tožilstva je bil vročen obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki je vztrajal pri navedbah zahteve ter še dodal, da je obsojenec napoved pritožbe vložil sam ter da ni bil poučen, kako jo mora vložiti.

B.

5. Sodba sodišča prve stopnje je bila razglašena dne 15. 9. 2010 v navzočnosti obsojenca, ki je bil poučen o dolžnosti napovedati pritožbo ter posledicah, če pritožbe ne bo napovedal. Obsojenec je sodišču posredoval napoved pritožbe po telefaksu. Iz podatkov, ki jih je odtisnila telefaks naprava sodišča, izhaja, da je bila napoved pritožbe prejeta dne 23. 9. 2010 ob 18:21, sodišče prve stopnje pa je na vlogo odtisnilo štampiljko z datumom 24. 9. 2010. Sodišče druge stopnje je pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrglo z obrazložitvijo, da obsojenec pritožbe ni pravilno in pravočasno napovedal, saj je, v nasprotju s prvim odstavkom 76. člena ZKP, napoved pritožbe vložil po telefaksu, poleg tega pa je sodišče prve stopnje vlogo prejelo šele 24. 9. 2010, torej po izteku roka za napoved pritožbe.

6. Po prvem odstavku 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe pritožbo napovedati najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, se šteje, da se je pravici do pritožbe odpovedal, razen v primeru izreka zaporne kazni. Glede načina vložitve napovedi pritožbe veljajo splošne določbe prvega odstavka 76. člena ZKP, v skladu s katerimi se izjave ter sporočila sodišču vlagajo pisno (pisna vloga) ali dajejo ustno na zapisnik. Med pisne vloge prišteva ZKP vlogo, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ter vlogo v elektronski obliki, podpisano z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga v fizični obliki se po določbah ZKP vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču, vloga v elektronski obliki pa se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem.

7. Zakon o kazenskem postopku izrecno ne predvideva vlaganja pisnih vlog z uporabo telekomunikacijskih sredstev, kot je telefaks, vendar takšnega načina komunikacije tudi izrecno ne izključuje. Pri razlagi določb 76. člena ZKP, ki urejajo način posredovanja pisnih vlog, je potrebno izhajati iz funkcije vlog v kazenskem postopku. Vloge so sporočila strank in drugih udeležencev postopka sodišču, med katera sodijo tako obtožni akti, kot tudi raznovrstne izjave, s katerimi vlagatelji uveljavljajo procesne pravice ali sodišču posredujejo določene informacije, predloge, prošnje in zahtevke. Način komunikacije s sodiščem mora biti kar se da preprost in raznolik, saj je le tako strankam in drugim vlagateljem omogočeno, da v polni meri uresničujejo svoje pravice ter pravne koristi. Po drugi strani pa lahko imajo vloge procesne učinke le, če so tako v vsebinskem, kot tudi in formalnem smislu takšne, da jih je mogoče obravnavati. Vloga je vsebinsko popolna, kadar je razumljiva (drugi odstavek 76. člena ZKP) ter vsebuje sestavine, ki jih zakon določa za posamezno procesno dejanje. Če naj bo vloga sposobna za obravnavo, pa mora zadostiti tudi določenim formalnim kriterijem, in sicer mora biti vložena v obliki ter na način, ki zagotavljata ugotovitev istovetnosti vlagatelja ter čas, ko je bila izročena sodišču. Namen določb prvega odstavka 76. člena ZKP je prav v tem, da omeji oblike ter načine posredovanja vlog na tiste, ki omogočajo, da sta identiteta vlagatelja ter čas izročitve sodišču izkazana s potrebno zanesljivostjo. Kolikor torej vloga, ki je posredovana po telefaksu, navedenemu kriteriju zadosti, je tudi takšno vlogo potrebno obravnavati kot formalno popolno.

8. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje prejelo pisno vlogo (kopijo natisnjene in lastnoročno podpisane izjave obsojenca), iz katere jasno in nedvoumno izhaja, da obsojenec napoveduje pritožbo. Iz podatkov, ki jih je odtisnila telefaks naprava sodišča, je mogoče ugotoviti tudi čas, ko je sodišče vlogo prejelo. Obravnavana napoved pritožbe tako izpolnjuje vse zahteve 368. ter 76. člena ZKP, zato bi jo sodišče druge stopnje moralo obravnavati kot formalno in vsebinsko popolno. Sodišče druge stopnje navedene vloge ne bi smelo zavreči niti v primeru, ko bi podvomilo v istovetnost upravičenega vlagatelja, temveč bi moralo obsojenca najprej pozvati, da vlogo dopolni tako, da predloži njen izvirnik (tretji odstavek 76. člena ZKP). Vlogo, ki je posredovana po telefaksu, je vselej potrebno dopolniti tudi v primeru, kadar mora stranka sodišču posredovati vlogo v več izvodih (prvi in drugi odstavek 77. člen ZKP): v primeru napovedi pritožbe se to ne zahteva.

9. Po poizvedbah, ki jih je opravilo Vrhovno sodišče, je vlaganje vlog po telefaksu pri mnogih sodiščih prve stopnje ustaljena praksa, predvsem v primerih posredovanja nujnih sporočil ter pravnih sredstev, za vložitev katerih so določeni kratki zakonski roki. Sodišča po telefaksu posredovane vloge obravnavajo kot formalno popolne, praviloma pa stranke (vložniki) naknadno posredujejo tudi vloge v izvirniku.

10. Tudi za vloge, ki so posredovane po telefaksu, velja drugi odstavek 87. člena ZKP, ki določa, da velja izjava, ki je vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred pretekom roka. V primeru vlaganja vlog po telefaksu, kjer posredovanje sodnega oziroma poštnega osebja ni potrebno, se kot čas izročitve šteje trenutek, ko vlogo prejme telefaks naprava sodišča. Vloga, poslana po telefaksu, bo tako vložena pravočasno, če jo bo telefaks naprava sodišča sprejela pred potekom roka, ne glede na nadaljnje poslovanje sodišča s tako vlogo. Pri tem pa je tveganje, da vloge, ki jo je vlagatelj posredoval po telefaksu, zaradi napak v telekomunikacijskem omrežju ali podobnih vzrokov telefaks naprava sodišča ne bo prejela pred potekom roka, na strani vlagatelja.

11. Iz navedenega izhaja, da je napoved pritožbe, ki jo je v obravnavanem primeru obsojenec posredoval po telefaksu in je bila s strani telefaks naprave sodišča prejeta zadnji dan zakonskega roka, popolna ter pravočasna. Sodišče druge stopnje je zmotno presodilo, da obsojenec pritožbe ni pravilno ter pravočasno napovedal ter je obsojenčevo pritožbo neutemeljeno zavrglo kot nedovoljeno. S tem je sodišče druge stopnje kršilo določbe 368. in 76. člena ZKP, posledično pa tudi obsojenčevo pravico do pritožbe, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave Republike Slovenije.

C.

12. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je podana kršitev postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sklepa, zato je zahtevi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločitev (prvi odstavek 426. člena ZKP).