Jedro

Pogoj za izpodbijanje je podan, če ob zapadlosti ni plačana celotna terjatev.

Motivi za sklenitev darilne niso pomembni, saj je upoštevano le zemljiškoknjižno stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo, da je darilna pogodba ... z dne 29.5.2000 za nepremičnine vpisane v zemljiški knjigi pod vl. št. ... k.o. Š. v. v razmerju do tožeče stranke brez pravnega učinka.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zatrjuje, da ni pogojev za izpodbijanje darila, saj dolžnica ima sredstva za plačilo dolga, ker je redno zaposlena in zasluži cca 400.000,00 SIT mesečno. Dolžnica je že plačala 7.996.535,00 SIT in ni nevarnosti, da ne bi plačala še preostanek do 11.453.277,00 SIT. Zato ni podan pogoj po II. odst. 280. čl. ZOR. Darilna pogodba je bila sklenjena leta 2000 samo zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja in ne zaradi oškodovanja upnikov, sodišče pa se do tega dejstva ni opredelilo. Višina terjatve je bila ugotovljena s sodbo šele leta 2004 in je tožba vložena 4 leta prehitro. Tožena stranka je ves čas trdila, da je hišo kupila sama in da je delež dolžnice nepomemben. Ni bilo pravnega interesa za ugotovitveno tožbo po čl. 181 ZPP. Predlaga spremembo ali razveljavitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo vse zakonske pogoje za ugoditev zahtevku (čl. 280 in 281 Zakona o obligacijskih razmerjih).

Sama s seboj je v nasprotju pritožbena trditev, da dolžnica ima sredstva za plačilo terjatve.

Terjatev na osnovi menice je namreč zapadla že 16.6.2000 in tega dne bi morala dolžnica plačati celotno terjatev. Tudi v pritožbi je ugotovljeno, da dolžnica celotne terjatve še ni plačala in da jo plačuje obročno. Po čl. 280/II ZOR velja domneva oškodovanja upnika brž, ko dolžnik nima dovolj sredstev za plačilo terjatve. Nesporno se plačilo po zakonu nanaša na celotno terjatev. Nobenega dokaza pa ni, da je upnik pristal na obročno plačevanje terjatve. Glede na to je točna ugotovitev, da bi morala biti celotna terjatev plačana že 16.6.2000. Sodišče je na strani 3 sodbe pravilno obrazložilo, da namen sklenitve darilne pogodbe ni pomemben. Za upnika je pomembno samo to, da zaradi daritve ni mogel z izvršbo poseči na solastni del dolžničine nepremičnine.

Brezpredmetno je pritožbeno razpravljanje o tem, da je bila terjatev ugotovljena šele leta 2004. Sedaj ugotovljena neplačana terjatev je obstajala že leta 2000 in bi morala biti plačana ob zapadlosti 16.6.2000. Predmet izpodbijanja v tej pravdi se nanaša le na neplačan del terjatve, ne pa na prej višje uveljavljeno terjatev.

Kakšni so bili motivi ob nakupu hiše pri ustanavljanju solastnih deležev za upnika ni pomembno, saj upnik lahko zahteva izvršbo na nepremičnino, ki je last dolžnice. Po čl. 8 Zakona o zemljiški knjigi za upnika velja načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige. Vsako nasprotno stališče bi pomenilo izigravanje upnikov. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je v pravici do poplačila iz nepremičnine, ki je bila z namenom oškodovanja upnika darovana. Za ugotovitveno tožbo je osnova v čl. 284 ZOR, po katerem darilna pogodba izgubi pravni učinek proti tožniku, to je upniku.

Po čl. 283/IV ZOR se toženec lahko izogne učinku izpodbijanja, to je prodaji nepremičnine, če plača dolg dolžnice.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.