Jedro

Kot je predlagatelju že bilo pojasnjeno, institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno.

Izrek

Predlogu zakonitega zastopnika oškodovanke kot tožilke G.R. za prenos krajevne pristojnosti se ne ugodi.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom I Ks 41834/2015 z dne 16. 12. 2016 zavrnil zahtevo za opravo preiskave oškodovanca kot tožilca (pravilno: zakonitega zastopnika oškodovanke kot tožilke) G. R. zoper obdolžena Z.K. in D.K., zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po tretjem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper zgoraj citirani sklep je zakoniti zastopnik oškodovanke kot tožilke 12. 1. 2017 vložil pritožbo in (po vsebini identičen) predlog za prenos krajevne pristojnosti. V predlogu za prenos krajevne pristojnosti predlagatelj graja postopanje preiskovalnega sodnika, ki ni sledilo predlogu tožilstva, da bi se v zadevi izdelalo klinično psihološko mnenje, ampak je bilo izdelano psihiatrično mnenje, ki bi moralo biti iz postopka izločeno. Obširno graja tudi mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ki je po mnenju predlagatelja pristransko, oprto na razloge, o katerih ni podatkov v spisu oziroma temelji na napačnih podatkih ter UZ-jih Z.K., ki bi morali biti iz spisa izločeni. Poudarja, da ne odreka verodostojnosti izvedenkama T.P.J. in B.V.L., ki jo je celo predlagal za pričo. Ne strinja pa se z izvedenskim mnenjem M.B., izjavami R.P. ter zaključki sodišča, da v zadevi ni podanega utemeljenega suma o spolnih zlorabah. Zaradi vsega navedenega je predlagatelj prepričan, da je predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljen, saj sodišče v Mariboru sodni postopek vodi pristransko, s prenosom krajevne pristojnosti na drugo sodišče pa se bo L. R. omogočila poštena in pravična preiskava.

3. Dne 27. 2. 2017 je zakoniti zastopnik oškodovanke kot tožilke predlog za prenos krajevne pristojnosti dopolnil, da je Okrožno sodišče v Mariboru Državnemu pravobranilstvu posredovalo neresnične navedbe, da je v predmetni zadevi Komisija za fakultetna izvedenska mnenja L.R. pregledala in po pregledu podala izvedensko mnenje, kar ne drži, saj deklica ni bila pregledana. V zvezi s tem predlaga, da si višje sodišče pridobi dokumentacijo Državnega pravobranilstva. Po mnenju predlagatelja vse navedeno potrjuje, da se je preiskava vodila pristransko, zato predlaga prenos krajevne pristojnosti.

4. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

5. Uvodoma je pojasniti, da v skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o kazenskem postopku (nadalje ZKP) in 2. točko 104. člena Zakona o sodiščih (nadalje ZS) o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče, odloča neposredno višje sodišče, to je Višje sodišče v Mariboru in ne Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kot to v predlogu navaja zakoniti zastopnik oškodovanke kot tožilke.

6. V sladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kot je predlagatelju že bilo pojasnjeno, institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno.

7. Iz podatkov spisa je razvidno, da je zakoniti zastopnik oškodovanke kot tožilke predlog za prenos krajevne pristojnosti v tem postopku že podal 10. 10. 2016, Višje sodišče v Mariboru je s sklepom I Kr 41834/2015 z dne 13. 10. 2015, predlog predlagatelja zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da razlogi, na katere se sklicuje predlagatelj, ne predstavljajo tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti. Tudi tokrat predlagatelj s sklicevanjem na pristranskost vodenja postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, domnevne nepravilnosti ter grajo izvedenskih mnenj, ne navaja okoliščin, ki bi utemeljevale prenos krajevne pristojnosti. Nejasno je zatrjevanje predlagatelja, da neresnična navedba v poročilu Državnega pravobranilstva potrjuje pristranskost sodišča, ker poročila ni sestavljalo sodišče, temveč Državno pravobranilstvo, medtem ko iz poročila Preiskovalnega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru, ki se nahaja v spisu na list. št. 420-423, takšne navedbe ne izhajajo. Subjektivno prepričanje zakonitega zastopnika oškodovanke kot tožilke, da na sodečem sodišču ni zagotovljena pravična in poštena preiskava, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost preiskovalnega sodnika oziroma preiskovalne sodnice, ne more pomeniti tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Razlog za prenos krajevne pristojnosti pa niso niti domnevne nepravilnosti, niti nestrinjanje predlagatelja z izvedenskimi mnenji in dokazno oceno sodišča prve stopnje, saj je vse navedeno lahko predmet presoje v okviru vloženih pravnih sredstev.

8. Glede na zgoraj navedeno je bilo treba predlog predlagatelja kot neutemeljen zavrniti.