Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnice vezalo na obstoj več zakonskih domnev o njeni trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih). Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica dejstev, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o insolventnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, ni prerekala ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot jih tudi ne prereka v pritožbi. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica insolventna.

Prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da mora izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, med drugim vsebovati identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku. Kateri so ti podatki, določa 17. člen ZFPPIPP. Namen 17. člena ZFPPIPP je v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Da je dolžnica tako označena v izpodbijanemu sklepu in je zato jasno, zoper katero osebo je bil začet postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno ni sporno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad dolžnico začelo postopek osebnega stečaja (I. točka izreka), ugotovilo, da je dolžnica v Poslovni register RS vpisana kot podjetnica oziroma zasebnica (II. točka izreka), imenovalo stečajnega upravitelja A. A. (III. točka izreka) in ugotovilo, da opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v naslednji pravnoorganizacijski obliki: A. A., s. p. (IV. točka izreka), ter naložilo kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz predujma, ki ga je založila upnica (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica. V laični pritožbi sklep izpodbija v celoti, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je odgovorila upnica Republika Slovenija, na predlog katere je sodišče začelo stečajni postopek. V odgovoru na pritožbo se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogoj za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom je, da upnik izkaže, da je dolžnik postal insolventen (232. člen in peti odstavek 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju –ZFPPIPP). V skladu s 14. členom ZFPPIPP je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnice vezalo na obstoj več zakonskih domnev o njeni trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na: - domnevo iz 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri, če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti; - neizpodbojno domnevo iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti; - domnevo iz prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti.

Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica dejstev, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o insolventnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, ni prerekala ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot jih tudi ne prereka v pritožbi. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica insolventna.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zlorabi osebnih podatkov dolžnice v izpodbijanemu sklepu. Prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da mora izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, med drugim vsebovati identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku. Kateri so ti podatki, določa 17. člen ZFPPIPP. Da identifikacijski podatki, navedeni v izreku izpodbijanega sklepa, ne bi bili pravilni, pritožnica ne navaja. Naveden naslov prebivališča izhaja iz uradnih evidenc, pritožnica sama ga navaja v vlogah, na njem tudi prevzema pošto. Zaradi manjkajoče davčne številke izpodbijani sklep ni nezakonit, saj gre le za enega od identifikacijskih podatkov, lahko pa pritožnica odpravo navedene pomanjkljivosti uveljavi s predlogom za izdajo popravnega sklepa. Za identifikacijo dolžnice kot zasebnice zadošča tudi navedena matična številka, ki je enolična _identifikacija_ vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec registra in se ne spreminja (osma alineja prvega odstavka 2. člena Zakona o poslovnem registru – ZPRS-1). Podatki za identifikacijo so namreč namenjeni jasni določitvi osebe dolžnika, tako zaradi razlikovanja do drugih oseb kot tudi zaradi lažjega ugotavljanja, kaj vse spada v stečajno maso. Namen 17. člena ZFPPIPP je v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Da je dolžnica tako označena v izpodbijanemu sklepu in je zato jasno, zoper katero osebo je bil začet postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno ni sporno.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o postopkovnih nepravilnostih, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo v postopku ugotavljanja pogojev za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Dolžnici je bil pravilno vročen upničin predlog za začetek stečajnega postopka, nanj je podala ugovor v dveh pisnih vlogah, opravljen je bil tudi narok za začetek stečajnega postopka (235. in 239. člena v zvezi 383. členom ZFPPIPP). Višje sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica za preklic naroka ni navedla nobenega opravičljivega razloga. Na naroku je bila dolžnica s strani sodišča kot prava neuka stranka podučena in opozorjena na vse bistvene okoliščine, na katerih upnica utemeljuje predlog za začetek stečajnega postopka, pozvana je bila, katere podatke mora posredovati, njene ustne izjave je sodišče zabeležilo na zapisnik, sprejelo je tudi njeni dve dodatni pisni vlogi s prilogami. Sodišče prve stopnje je dolžnico tudi pravilno podučilo, da je predmet presoje, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, ne pa presoja dejstev in okoliščin, ki se tičejo vseh ostalih upravnih in sodnih postopkov, ki so v teku ali na njen predlog ali zoper njo. Z odločbo Okrožnega sodišča v Kranju Bpp .../2023 z dne 19. 4. 2023 pa se ji je v stečajnem postopku zagotovila brezplačna pravna pomoč odvetnice B. B. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče vpogledalo in prebralo vse listine v spisu, med njimi vse ugovore dolžnice in njene pisne vloge s prilogami, in na tej podlagi pravilno presodilo navedbe in dokaze dolžnice, ki so bili pravnorelevantni za presojo. Sodišče prve stopnje je jasno navedlo, katere okoliščine je upoštevalo kot pomembne za odločitev, med njimi pa glede na stališče sodišča prve stopnje, zakaj je predlogu za začetek stečajnega postopka ugodilo, tudi po oceni višjega sodišča niso okoliščine, ki jih dolžnica ponavlja v pritožbi in se tičejo drugih aktualnih ali zaključenih upravnih in sodnih postopkov zoper dolžnico ali na njen predlog. Zato s temi razlogi ne more biti uspešna niti v pritožbi, kar je razlog, zakaj se tudi višje sodišče v njihovo presojo ni spustilo in nanje po vsebini ni odgovorilo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dolžnici tudi ni bila kršena pravica do pravnega sredstva: o njenem predlogu za prenos pristojnosti je s sklepom III R 9/2023 z dne 16. 5. 2023 odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, višje sodišče pa je v obravnavo sprejelo njeno pritožbo zoper začetek postopka osebnega stečaja.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.