Jedro

Zakonita zastopnica tožene stranke je prvo revizijo vložila sama, pri čemer v njej ni niti trdila, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, prva revizija ni dovoljena.

Izrek

1. Reviziji se zavržeta. 2. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru (sodišče prve stopnje) je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 29. 4. 2003 prejeta devizna sredstva (sedaj 12.559,82 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 8. 2003 do plačila ter 7. 4. 2004 prejeta devizna sredstva (sedaj 12.118,76 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2004 do plačila. Tožena stranka je proti sodbi sodišča prve stopnje vložila pritožbo. Višje sodišče v Kopru (sodišče druge stopnje) jo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zakonita zastopnica tožene stranke je v imenu tožene stranke sama pravočasno (dne 24. 1. 2007) vložila revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje jo je z dopisom pozvalo, da v roku 30 dni od prejema poziva vloži revizijo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ali po zakonitem zastopniku, ki ima opravljen pravniški državni izpit, sicer bo revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Tožena stranka je dne 24. 5. 2007 vložila novo revizijo po odvetniku. V njej uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da se sodbi sodišč nižjih stopenj v celoti razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Reviziji sta bili vročeni tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka je na revizijo, vloženo po odvetniku, odgovorila in predlagala, da jo Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

4. Prva revizija z dne 24. 1. 2007 ni dovoljena, druga revizija z dne 24. 5. 2007 pa je prepozna.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi in je dovoljena samo v primerih in ob pogojih, ki jih zakon posebej določa. Ena izmed omejitev je omejitev postulacijske sposobnosti stranke: v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

6. Zakonita zastopnica tožene stranke je prvo revizijo vložila sama, pri čemer v njej ni niti trdila, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, prva revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

7. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je toženo stranko pozvalo, da vloži novo revizijo, bodisi po pooblaščencu bodisi po zakonitem zastopniku, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ni bilo pravilno, saj zanj ni zakonske podlage. ZPP namreč ne določa postopka za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku, za razliko od postopka za odpravo pomanjkljivosti glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk: sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek 81. člena ZPP) in omejitev pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP), saj je odprava podane pomanjkljivosti pojmovno nemogoča. Revizije, ki jo je vložila stranka sama, namreč ni mogoče „spremeniti“ v revizijo, sestavljeno po odvetniku. Odvetnik lahko revizijo stranke le opremi s svojim imenom in žigom, vendar vsebinsko to še vedno ostaja revizija, ki jo je napisala stranka sama (tako tudi A. Galič v Pravdnem postopku, zakonu s komentarjem – 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 382 do 383). Sicer pa je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, da v primeru pomanjkanja postulacijske sposobnosti drugačna odločitev, kot je zavrženje revizije, ni mogoča (sklep opr. št. II Ips 3/2007 z dne 7. 6. 2007, sklep opr. št. II Ips 321/2007 z dne 14. 6. 2007 in sklep opr. št. II Ips 472/2005-16 z dne 14. 6. 2007).

8. Revizija tožene stranke, ki jo je dne 24. 5. 2007 vložil odvetnik, je vložena po izteku tridesetih dni od vročitve prepisa sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki (iz povratnice, pripete listovni številki 56 v spisu, izhaja, da je bilo to dne 17. 1. 2007). Tridesetdnevni rok, ki ga za vložitev revizije določa prvi odstavek 367. člena ZPP, je prekluzivne narave. Po njegovem izteku revizije ni več mogoče vložiti. Poleg tega gre za zakonski rok, saj ga določa sam zakon (prvi odstavek 367. člena ZPP), ne pa sodišče. Ker so zakonski roki nepodaljšljivi, dodatnega tridesetdnevnega roka, ki ga je sodišče prve stopnje za vložitev dovoljene revizije (z dopisom) določilo toženi stranki, ni mogoče upoštevati. Vrhovno sodišče je zato revizijo, ki jo je tožena stranka naknadno vložila po odvetniku, zavrglo kot prepozno (377. člen ZPP). Enako je Vrhovno sodišče dne 14. 6. 2007 sklenilo v podobni zadevi z opr. št. II Ips 472/2005-16. 9. Ker vsebinski odgovor na prepozno revizijo ni potreben za pravdo, tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).