Jedro

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica v konkretnem primeru sklenila pogodbo tako s štipenditorjem, kot tudi z delodajalcem in da se vsebina pogodbe nanaša na kadrovsko štipendijo. Kadar pa gre za spore o kadrovski štipendiji, je na podlagi f) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, pristojno za odločanje Delovno in socialno sodišče.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano prvostopenjsko odločbo pod 1. točko izreka odločila, da je tožnica zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil dolžna vrniti neupravičeno prejete sofinancirane zneske štipendije; pod 2. točko izreka je odločila, da mora tožnica povrniti sredstva sofinanciranega dela štipendije v šolskih letih 2007/2008 in 2008/2009, ki so bila zagotovljena iz naslova projekta RŠS 2007/2008 in RŠS 2008/2009 posredno, preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in da je tožnica dolžna štipenditorju vrniti 50 % prejete štipendije v višini 2.409,08 EUR, kolikor znaša vrednost vseh izplačanih štipendij in sicer v 13 obrokih, ki jih tudi opredeljuje; pod 4. točko izreka je bila tožnica poučena, da bodo v primeru, v kolikor bo zamujala s plačilom, obračunane zakonske zamudne obresti in pod 5. točko izreka je tožena stranka odločila, da posebni stroški v postopku niso nastali.

2. Tožena stranka je pritožbo tožnice zavrnila.

3. Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma, ker je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, kar tudi utemeljuje. K tožbi prilaga tudi več tožbenih prilog. Sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke z dne 8. 1. 2015 v zvezi z njeno odločbo z dne 29. 1. 2015 odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Upravno sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno iz naslednjih razlogov:

5. V obravnavanem primeru je predmet spora uvodoma navedena izpodbijana prvostopenjska odločba, s katero je bilo tožnici naloženo, da mora vrniti prejete zneske štipendije.

6. Štipendiranje, vključno s kadrovskim štipendiranjem, je urejeno v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip), ki sicer ne ureja pristojnosti za sodno varstvo. Vendar pa iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica v konkretnem primeru sklenila pogodbo tako s štipenditorjem, kot tudi z delodajalcem in da se vsebina pogodbe nanaša na kadrovsko štipendijo. Kadar pa gre za spore o kadrovski štipendiji, je, na podlagi f) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), pristojno Delovno in socialno sodišče. To je potrdila tudi ustaljena sodna praksa na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Upr 1/2013 z dne 6. 6. 2013, ki je pri odločanju o istovrstni zadevi, za kakršno gre tudi v obravnavanem primeru, odločilo, da gre za spor o kadrovski štipendiji v smislu določbe f) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno Delovno sodišče. 7. Glede na navedeno Upravno sodišče ugotavlja, da v tej zadevi ni stvarno pristojno, zato je na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, to je Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.