Jedro

Sodišče prve stopnje je na naroku za tretjo javno dražbo dopustilo skrčitev predmeta izvršbe na solastninski delež do 1/10 vl. št. X k.o. Y. S tem, ko je sledilo dispozitivnemu procesnemu dejanju upnice, so se spremenili tudi pogoji za prodajo na javni dražbi. V prvi vrsti velja, da vrednost nepremičnine, ki je predmet prodaje, ni več enaka tisti pred skrčitvijo predmeta izvršbe (23.624.813,90 SIT), ampak znaša le 1/10 ugotovljene vrednosti celotne nepremičnine, to je 4.724.962,79 SIT. Sorazmerno z znižanjem vrednosti nepremičnine, ki je predmet prodaje, se je znižala tudi višina varščine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo in odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi pri dolžniku lastni 1/2 vl. št. X k.o. Y. Proti sklepu se je po odvetniku pritožila upnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče na zadnjem naroku dovolilo skrčitev predmeta izvršbe na 1/10 celotne nepremičnine. Ob takšni odločitvi ne more ostati v veljavi prvotna višina izklicne cene in varščine. Sodišče bi moralo po odločitvi o dovolitvi skrčitve predmeta izvršbe ugotoviti, da znaša sedaj vrednost nepremičnega premoženja, ki je predmet izvršbe, 1/5 od prvotno ugotovljene, varščina pa 236.248,00 SIT. Takšno varščino dosega upničina terjatev že sedaj brez upoštevanja njenega predloga za izvršbo z dne 31.5.2001. Terjatev ne znaša 657.197,95 SIT, ampak 1.452.197,95 SIT, saj sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo izvršbe zaradi zavarovanja preživninskih obrokov po 15.000,00 SIT od 1.1.1997 dalje. S sklepom o izvršbi z dne 18.1.1996 je namreč dovolilo izvršbo zaradi zavarovanja po 15.000,00 SIT mesečno za čas od 1.1.1996 dalje brez določitve končnega roka. Tak sklep pač velja in je pravnomočen, čeprav je bil izdan v nasprotju z določilom 1. odstavka 269. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Pritožba je utemeljena. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pri oceni višine terjatve upnice ni mogoče upoštevati predloga za izvršbo z dne 31.5.2001. Dokler je predlog za izvršbo le vložen, sodišče pa o njem še ni odločilo, se ne more šteti, da upničina terjatev obsega tudi vse zneske, za katere je predlagala izvršbo z novim predlogom z dne 31.5.2001. Tudi poplačilno pravico in vrstni red pri poplačilu si upnik zagotovi šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi (primerjaj 170. in 198. člen ZIZ). Pri ugotavljanju višine upničine terjatve tudi ni mogoče upoštevati zavarovanja preživninske terjatve za obdobje od 1.1.1997 dalje, saj je treba točko c. sklepa o izvršbi z dne 18.1.1996 interpretirati v okviru 1. odstavka 259. člena ZIZ, torej tako, da zavarovanje obsega le nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu, to je do 31.12.1996. Sodišče prve stopnje je na naroku za tretjo javno dražbo dopustilo skrčitev predmeta izvršbe na solastninski delež do 1/10 vl. št. X k.o. Y. S tem, ko je sledilo dispozitivnemu procesnemu dejanju upnice, so se spremenili tudi pogoji za prodajo na javni dražbi. V prvi vrsti velja, da vrednost nepremičnine, ki je predmet prodaje, ni več enaka tisti pred skrčitvijo predmeta izvršbe (23.624.813,90 SIT), ampak znaša le 1/10 ugotovljene vrednosti celotne nepremičnine, to je 4.724.962,79 SIT. Sorazmerno z znižanjem vrednosti nepremičnine, ki je predmet prodaje, se je znižala tudi višina varščine, ki po skrčitvi predmeta izvršbe v skladu s 4. odstavkom 185. člena ZIZ znaša 472.496,27 SIT. Glede na takšno spremembo pogojev za prodajo na tretji javni dražbi, ki je bila posledica dispozitivnega procesnega dejanja upnice, sodišče prve stopnje ne bi smelo opraviti naroka za tretjo javno dražbo dne 31.5.2001, temveč bi moralo narok preklicati ter odrediti in razglasiti nove pogoje za prodajo nepremičnine. Le s takšnim ravnanjem je namreč mogoče doseči publicitetni učinek odredbe o prodaji nepremičnine (181. člen ZIZ), ki zagotavlja, da bo na javni dražbi spoštovano načelo varstva dolžnika ob istočasni uresničitvi namena izvršilnega postopka, ki je v poplačilu upnika. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določilo 3. odstavka 185. člena ZIZ, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odrediti nove pogoje za prodajo nepremičnine in opraviti narok za javno dražbo.