Jedro

Določbe o mirovanju postopka ne predstavljajo ovire za opravo izvršbe po uradni dolžnosti na podlagi začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 31. 5. 2011 izdalo sklep o začasni odredbi, s katero je tožencema prepovedalo uporabo avtorskih del (med drugim tudi cenitvenega poročila vrednosti zemljišča s parc. št. 1970/41 k. o. X) tožnika. Sklenilo je, da se v vsakem primeru kršitve začasne odredbe tožencema naloži plačilo denarne kazni v višini 10.000,00 EUR. Tožeča stranka je 1. 6. 2011 vložila predlog za opravo izvršbe po uradni dolžnosti, v katerem je navedla, da toženca kršita izdano začasno odredbo, sodišče prve stopnje pa ga je zavrnilo, češ da je pravdni postopek še prekinjen, zato ne more opraviti nobenih pravdnih dejanj.

Zoper sklep o zavrnitvi predloga za opravo izvršbe po uradni dolžnosti se tožeča stranka pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep z razveljavitvijo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov z obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo do plačila. Meni, da se v skladu s 3. odst. 226. čl. v zvezi z 2. odst. 273. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) takšna izvršba opravi po uradni dolžnosti ob upoštevanju načela zakonitosti. Sklicevanje sodišča prve stopnje na 207. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni utemeljeno, saj v konkretnem primeru ne gre za pravdno dejanje, temveč za dejanje, ki ga sodišče opravi v okviru izvršilnega postopka za zagotovitev spoštovanja ukrepa zavarovanja tožbenega zahtevka. Izvršba se opravi na podlagi 6. odst. 170. čl. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) in ob upoštevanju določb ZIZ, pri predlagani izvršbi sploh ne gre za pravdni postopek. Prekinitev pravdnega postopka zato ne more vplivati na izvršilni postopek. Začasna odredba, na kateri temelji predlog za izvršbo, je bila izdana v času, ko pravdni postopek še ni bil prekinjen. Drugačno stališče bi izničilo pomen začasnega ukrepa zavarovanja.

Pritožba je utemeljena.

Ne glede na to, da pravdni postopek sedaj ni več prekinjen in se (že) nadaljuje, izpodbijani sklep ni (bil) pravilen in zakonit. Tožnikov predlog za izvršitev začasne odredbe (z izrekom denarne kazni zaradi njenega nespoštovanja) ni predlog za opravo procesnega dejanja. V konkretnem primeru torej ne gre za pravdno dejanje, temveč za izvršitev 31. 5. 2011 izdane začasne odredbe. Gre za dejanje, ki ga sodišče opravi po pravilih izvršilnega postopka za zagotovitev spoštovanja ukrepa zavarovanja tožbenega zahtevka. Določbe o mirovanju postopka torej ne predstavljajo ovire za opravo izvršbe po uradni dolžnosti na podlagi začasne odredbe. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju z namenom instituta začasne odredbe kot instituta zavarovanja tožbenega zahtevka.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ)). Sodišče prve stopnje bo tako moralo ugotoviti, ali so podani pogoji za izrek denarne kazni zaradi kršitve izdane začasne odredbe, torej, ali sta toženca brez dovoljenja tožnika kršila njegove avtorske pravice in odvisno od ugotovitve ponovno odločiti o predlogu tožnika. Čeprav ugovor proti začasni odredbi ni suspenzivno pravno sredstvo, pa velja opozoriti, da je treba (čim preje) odločiti tudi o vloženem ugovoru.