Jedro

Tožena stranka bi ponoven razpis naroka lahko dosegla le, če bi hkrati s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela in zdravniškim potrdilom podala tudi (upravičen) predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 165122/2011 z dne 8. 11. 2011 na plačilo glavnice v skupnem znesku 6.627,00 EUR s pripadki. Ugotovilo je, da ne obstoji v pobot uveljavljana odškodninska terjatev ter toženko zavezalo k plačilu stroškov postopka v višini 1.023,55 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Opozarja, da je sodišče narok opravilo v odsotnosti tožene stranke, čeprav je njeno opravičilo prejelo po zaključku glavne obravnave. Zastopnik toženke je zbolel na dan obravnave in se je takoj odpravil k zdravniku. Opravičilo je lahko poslal šele naknadno. Sodišče bi moralo ponovno razpisati narok, kjer bi zastopnik toženke lahko uveljavljal svoje pravice in aktivno podajal navedbe. Zmotno je stališče, da pobotni ugovor ni sklepčen. Toženka je v svoji vlogi natančno navedla, kakšne napake ji je povzročila tožeča stranka in kakšna škoda ji je nastala. Vsako vrsto škode je ovrednotila po cenah. Sodišče je neupravičeno zavrnilo izvajanje dokazov v zvezi z višino škode, saj je toženka postavila zadostno trditveno podlago, po kateri bi priče in izvedenec lahko potrdili tako nastalo škodo kot njeno višino. Iz dopisov in poročila o škodi izhaja, da je tožeča stranka dela izvajala malomarno in ne kot dober gospodar.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na prvem naroku za glavno obravnavo 5. 2. 2014 je sodišče stranki seznanilo z datumom nove glavne obravnave ter zakonitega zastopnika tožene izrecno opozorilo, da je na naroku predvideno njegovo zaslišanje, ki pa se ne bo izvedlo, če ne bo prisoten. Vabilo na narok mu je vročilo tudi v pisni obliki. Kljub temu direktor tožene stranke nanj ni pristopil, niti ni svojega izostanka opravičil, zato je sodišče skladno z določilom 282. člena ZPP razpisani narok izvedlo in zadevo zaključilo. Šele nekaj ur po končanem naroku je s strani tožene stranke prejelo telefaksirano kopijo vabila na narok, potrdila o upravičeni zadržanosti z dela za dan naroka in zdravniško potrdilo zasebne ambulante družinske medicine, iz katerega izhaja, da je zakoniti zastopnik imel povišano telesno temperaturo in znake viroze. Hkrati z omenjenimi dokumenti toženka ni podala predloga za vrnitev v prejšnje stanje v smislu 116. oziroma 117. člena ZPP, s katerim bi v primeru njegove upravičenosti lahko dosegla ponoven razpis naroka. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče potem, ko je zadevo že zaključilo, ponovno razpisati narok za glavno obravnavo ter da so zaradi njegove neizvedbe toženi stranki bile kršene procesne pravice do sodelovanja v postopku. Očitane absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ni zagrešilo.

6. Tožena stranka je s pobotnim ugovorom zahtevala povračilo škode, ki naj bi jo povzročil delavec tožnice z malomarnim in nestrokovnim delom. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da pobotni ugovor glede višine škode ni bil zadostno specificiran. Toženka je po pozivu sodišča sicer pojasnila, kaj predstavlja posamezna pozicija poročila o povzročeni škodi, vendar pa ni podala trditev o načinu obračuna škode, torej o elementih, na podlagi katerih je izračunala višino zahtevka. Tako iz njenih navedb ni jasno niti, kakšno škodo terja, torej ali gre za škodo zaradi okvare stroja, ali za izgubljeni dobiček v času nedelovanja stroja oziroma morebiti za izdelavo večje serije izdelkov z napako, ki jih ni mogla tržiti. Da bi sodišče v zvezi z višino škode lahko izvedlo dokaze z zaslišanjem prič oziroma postavitvijo izvedenca, bi moralo razpolagati z zadostno trditveno podlago, saj dokazi trditev ne morejo nadomestiti. Dokazovanje je namreč namenjeno zgolj potrditvi oziroma ovrženju postavljenih trditev, ki pa jih mora glede višine škode navesti stranka, ki obstoj škode zatrjuje, in sicer tako, da so v njih navedene vse bistvene sestavine dejanskega stanja, ki pripelje do vtoževane posledice. Ker toženka tega bremena ni zmogla, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi pobotnega ugovora pravilna.

7. V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi po povedanem niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradnih dolžnosti upoštevnih kršitev. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določila 353. člena ZPP.