Jedro

V konkretnem primeru določila ZKP o vlogi oškodovanca v kazenskem postopku in pravicah, ki mu jih ta v kazenski zadevi daje, niso bila v zadostni meri upoštevana. S tem, ko je tožena stranka tožnikove pravice v kazenskem postopku skrčila na pričanje, vložitev odškodninskega zahtevka, oziroma prevzem kazenskega pregona, če bi bili za to podani pogoji, ni upoštevala vseh možnosti, ki so tožniku kot oškodovancu v kazenskem postopku na voljo.

Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Pomemben je torej dan, ko je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar se je v konkretnem primeru nesporno zgodilo 24. 12. 2015 in ne dan, ko je bil kazenski postopek končan.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 555/2015-16 z dne 7. 4. 2016 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 347,70 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Krškem prošnjo tožnika z dne 24. 12. 2015 za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred Okrožnim sodiščem v Krškem v zadevi II K 26251/2012 in za oprostitev plačila vseh stroškov postopka, zavrnilo.

2. V obrazložitvi pojasnjuje dosedanji potek postopka glede na to, da je bil postopek ponovljen. V nadaljevanju se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) oziroma njegov 24. člen. Pojasnjuje, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku ter za oprostitev stroškov postopka kot oškodovanec v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem II K 26251/2012. Pove, da je na razgovoru prosilec povedal, da želi, da se storilca kaznivega dejanja kaznuje, ter da želi zoper storilca, ki mu je povzročil hudo telesno poškodbo, vložiti premoženjsko pravni zahtevek. Želi pomoč odvetnika tudi v obliki pravnega svetovanja in zastopanja, da bo lahko zavaroval svoje pravice in interese kot oškodovanec s kaznivim dejanjem.

3. V nadaljevanju organ za Bpp pojasnjuje vsebino 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Poudari, da oškodovanec v kazenskem postopku nastopa le v vlogi priče, ki na predlog strank postopka izpoveduje glede okoliščin kaznivega dejanja. Za povprečno odraslo osebo, kamor sodi tudi prosilec za brezplačno pravno pomoč, Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predvideva, da je sposoben pričanja, in da razume njegov pomen. Oškodovanec ima poleg dolžnosti pričanja v kazenskem postopku tudi pravico uveljavljati premoženjsko pravni zahtevek zoper obdolženca. Glede na navedeno je prošnja prosilca v navedeni zadevi nerazumna. Prosilec namreč v kazenskem postopku zoper obdolženca, ki mu je povzročil hudo telesno poškodbo, ne bo mogel voditi kazenskega pregona. Lahko bo le izpovedoval o okoliščinah, v katerih je prišlo do kaznivega dejanja ter o posledicah kaznivega dejanja. Zato pa ne potrebuje posebnega svetovanja in zastopanja po pooblaščencu. Oblika brezplačne pravne pomoči bi bila razumna le, v kolikor bi tožilstvo odstopilo od pregona obdolženca in bi oškodovanec sam nadaljeval kazenski pregon zoper storilca kaznivega dejanja. Takšna situacija pa v konkretni zadevi ni nastopila.

4. Nerazumna je tudi prošnja prosilca za oprostitev vseh stroškov kazenskega postopka. Prosilec kot oškodovanec je dolžan nositi le tiste stroške kazenskega postopka, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Tako je tudi glede tega dela prošnje pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V nadaljevanju pa tožena stranka še omenja, da je v kazenski zadevi obtoženi A.A. sklenil s tožilstvom sporazum o priznanju krivde. Kazenski postopek zoper obdolženca A.A. je tako že končan, kar vse izhaja iz spisa II K 26251/2012, ki ga je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti.

5. Tožeča stranka v tožbi navaja, da v spornem kazenskem postopka ne nastopa le v vlogi priče, ampak v vlogi oškodovanca, ki je bil poklican tudi kot priča. To sodišče je že v prvotnem postopku opozorilo na upoštevanje 65. člena ZKP. Po drugi strani pa 59. člen ZKP določa pravice oškodovanca v kazenskem postopku. Tako je imel oškodovanec na glavni obravnavi pravico predlagati dokaze, postavljati obdolžencu, pričam, izvedencem vprašanja, dajati pripombe in pojasnila glede izpovedi prič, pregledovati spise, si ogledati dokazne predmete in izvajati druge pravice in dolžnosti po določbah ZKP. Tožena stranka očitno ni upoštevala 61. člena ZKP. Da bi bil tožnik sposoben sam prevzeti pregon ter storiti vse kar je potrebno v tem primeru, pa tožena stranka niti ne navaja. Dejstvo, da je kazenski postopek zaključen, na samo prošnjo tožnika ne vpliva, saj je bila podana preden je bil kazenski postopek končan. Obravnava se torej čas podaje prošnje 24. 12. 2015, in ne čas izdaje sporne odločbe.

6. Glede na navedeno je tožnik prepričan, da je njegova prošnja utemeljena, saj tožena stranka ni upoštevala vseh določil ZKP, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti oškodovanca.

7. Sodišču tako predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tožnika skupaj s pripadki vred.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

9. Sodišče je v zadevi odločilo izven glavne obravnave, saj je bilo na podlagi tožbe, upravnega spisa in izpodbijanega upravnega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti. Pri tem se sodišče sklicuje na 1. alinejo drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Tožba je utemeljena.

11. Med strankama ostaja še nadalje sporno, ali je prošnja prosilca z dne 24. 12. 2015 nerazumna v smislu 24. člena ZBPP glede na to, da je tožnik v kazenski zadevi, glede katere uveljavlja odobritev brezplačne pravne pomoči, oškodovanec oziroma ob dejstvu, da je bila omenjena kazenska zadeva pred izdajo izpodbijane odločbe že zaključena.

12. V skladu s 24. členom ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upošteva okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je pomembno, da zadeva ni očitno nerazumna, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati, ali vlagati pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

13. Tudi po mnenju sodišča v konkretnem primeru določila ZKP o vlogi oškodovanca v kazenskem postopku in pravicah, ki mu jih ta v kazenski zadevi daje, niso bila v zadostni meri upoštevana. S tem, ko je tožena stranka tožnikove pravice v kazenskem postopku skrčila na pričanje, vložitev odškodninskega zahtevka, oziroma prevzem kazenskega pregona, če bi bili za to podani pogoji, tudi po mnenju sodišča ni upoštevala vseh možnosti, ki so tožniku kot oškodovancu v kazenskem postopku na voljo. Zato je po mnenju sodišča odločitev tožene stranke o tem, da je zadeva očitno nerazumna, vsaj preuranjena.

14. Tudi nadaljnji argument, da tožniku BPP ne gre iz razloga, ker je kazenski postopek medtem že končan, ne vzdrži pravne presoje. Kot določa 11. člen ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Pomemben je torej dan, ko je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar se je v konkretnem primeru nesporno zgodilo 24. 12. 2015 in ne dan, ko je bil kazenski postopek končan. Pri tem sodišče še opozarja, da iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, katerega dne se je slednje zgodilo, tako da tudi ni mogoče preveriti, koliko časa in na podlagi kakšnih opravil je kazenski postopek dejansko trajal. 15. Ker je bilo po mnenju sodišča v navedeni zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je bilo potrebno tožnikovi tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponovni postopek, Tožena stranka naj v zadevi odloči v skladu z napotki tega sodišča. 16. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.