Jedro

Pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v našem pravnem redu zagotavlja samo ZVPSBNO.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka plačati tožniku odškodnino v višini 3.338,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2006 dalje in mu povrniti odmerjene pravdne stroške. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 207/2009 dopustilo glede vprašanja materialnopravne pravilnosti stališča iz pravnomočne sodbe o neupravičenosti tožnika do odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ZVPSBNO kot posledico domnevne kršitve te pravice, ki je prenehala pred 1. 1. 2007. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) je tožnik proti drugostopenjski sodbi vložil pravočasno revizijo. Poudarja, da tudi sam spada v krog upravičencev, ki so bili zaradi protiustavne pravne praznine prikrajšani za uveljavitev svoje pravice do pravičnega zadoščenja zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in se sklicuje na ustavno odločbo U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18. 3. 2010. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve njegove pravice do sojenja v razumnem roku in do učinkovitega pravnega sredstva v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Oddelku v Kranju Pd 1017/98, ki je tekel od vložitve tožbe 22. 12. 1998 do sklenitve sodne poravnave dne 14. 7. 2003. 7. Pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v našem pravnem redu zagotavlja ZVPSBNO. Revident utemeljeno opozarja, da je Ustavno sodišče v odločbi U-I-207/08-10, Up-2168/08-12 z dne 18. 3. 2010 ugotovilo, da je prehodna ureditev po 25. členu ZVPSBNO v neskladju s četrtim odstavkom 15. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave RS, kolikor ne ureja položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007 in do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. Ustavno sodišče je hkrati določilo način izvršitve te odločbe tako, da morajo sodišča do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tudi za to skupino oškodovancev glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati ustrezne določbe ZVPSBNO. V navedeno skupino domnevnih oškodovancev sodi tudi revident. 8. ZVPSBNO v 4. členu za presojo utemeljenosti sodnega varstva po tem zakonu predpisuje vrsto meril, ki jih morajo sodišča (kumulativno) upoštevati pri odločanju o zadevi. Ker zaradi obstoječe protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO sodišči v postopku nista upoštevali meril ZVPSBNO in vseh okoliščin konkretnega primera, revidentu v obravnavanem postopku ni bilo zagotovljeno primerljivo učinkovito sodno varstvo, kot bi mu bilo zagotovljeno na podlagi ZVPSBNO. Zato mu je bila v konkretnem sodnem postopku kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zaradi ugotovljene kršitve je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP), napotki za katero so vsebovani že v razlogih tega sklepa.

9. Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.