Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-1887/2010-5-08-222-06 z dne 11. 5. 2015, št. DT 4224-3120/2011-5-08-222-06 z dne 2. 6. 2015 in št. DT 4224-5655/2012-7-08-222-06 z dne 3. 6. 2015, s katerimi je bilo tožeči stranki za leta 2010, 2011 in 2012, v ponovnem postopku, odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč od njenega solastniškega deleža (50 %) za nezazidani stavbni zemljišči parc. št. 1 in 2, obe k. o. X., v izmerah 1.178 m2 in 1.702 m2 v zneskih 761,70 EUR, 776,20 EUR in 797,27 EUR. Pritožbe zoper navedene odločbe je Ministrstvo za finance z odločbami, št. DT-499-13-306/2015-2 z dne 30. 7. 2015, št. DT-499-13-337/2015-2 z dne 27. 8. 2015 in št. DT-499-13-338/2015-2 z dne 2. 9. 2015, zavrnilo kot neutemeljene.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da odpravi izpodbijane upravne akte, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zahteva povračilo stroškov upravnega spora.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.1

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revidentka z vprašanjem: "ali se za zemljiško parcelo, do katere niso pripeljani komunalni vodi za oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop do javne ceste, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano stavbno zemljišče v smislu tretjega odstavka 218. člena oziroma 2. alineje prvega in četrtega odstavka 218.b člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1)", teh zahtev ni izpolnila.

7. Revidentka ne pojasni na čem temelji njeno stališče, da morajo biti komunalni vodi navedene javne infrastrukture oziroma dostop do javne ceste "pripeljani" (neposredno) do zemljišč zavezanca za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zgolj s posplošeno trditvijo, da je treba te pojme opredeliti v okviru 218. in 218.b člena ZGO-1, ker gre za javno dajatev, sodišče pa naj bi se pri razlagi komunalne opremljenosti oprlo na 72. člen ZPNačrt, svojega stališča ni utemeljila. Poleg tega je Vrhovno sodišče že v sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 sprejelo stališče, da je odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano stavbno zemljišče upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja dejansko ni izveden. Torej je s tem načelno odgovorjeno tudi na revidentkino zelo splošno zastavljeno vprašanje.

8. Ker pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (89. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.