Jedro

Načelo vrstnega reda je razdelano tudi v 122. členu ZZK-1, ki izrecno določa, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Ni mogoče odločati po uradni dolžnosti o vpisu na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006, ne da bi se predhodno v skladu z načelom vrstnega reda reševanja vpisa odločalo o vpisu na podlagi predloga pod Dn. št. 30554/2003.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točkah 2, 4, 5 in 11 sklepa ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Dovoli se izbris vpisov, dovoljenih na podlagi razveljavljenega dela sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog G. d.d. na podlagi pogodbe o prodaji dela stečajnega dolžnika z dne 10.10.2003 in pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006 pod opr. št. St 211/2002 pri nepremičninah parcela številka 304/22, 304/23, 304/24, 304/25, 304/6, 304/11, 304/16, 304/21 in 308/33 po njihovem odpisu od vložka št. 784 k.o. X. in vpis v nov vložek št. 1073 iste k.o. s prenosom lastninskega in obremenilnega stanja dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja, vknjižbo izbrisa prepovedi odsvojitve in nadaljnje obremenitve vpisane pod Dn. št. 9864/2000, vknjižbo izbrisa prepovedi obremenitve zastavljene nepremičnine vpisane pod Dn. št. 13892/2001, vknjižbo izbrisa prepovedi odtujitve na obremenitve vpisane pod Dn. št. 16054/2001, izbris zaznambe izvršbe vpisan pod Dn. št. 15221/2006, izbris zaznambe stečaja vpisan pod Dn. št. 17495/2003, vknjižbo izbrisa skupne hipoteke vpisane pod Dn. št. 9864/2000, vknjižbo izbrisa hipoteke vpisane pod Dn. št. 6906/2001, vknjižbo izbrisa hipoteke vpisane pod Dn. št. 13892/2001, vknjižbo izbrisa hipoteke vpisane pod Dn. št. 16054/2001 in vknjižbo izbrisa skupne hipoteke vpisane pod Dn. št. 15221/2006. Proti sklepu se posebej pritožuje udeleženec A. d.d. kot zastavni upnik in posebej udeleženci I. K., V. K., A. O. K. in J. K. Udeleženec A. d.d. izpodbija sklep prvega sodišča v delu, v katerem je le-to dovolilo vknjižbo izbrisa prepovedi odsvojitve in nadaljnje obremenitve vpisane pod Dn. št. 9864/2000 ter Dn. št. 16054/2001. Predlaga takšno spremembo sklepa, da se navedene vknjižbe ne izbrišejo. Sklicujejo se na vsebino pogodbe, sklenjene med stečajnim dolžnikom M. d.o.o. kot prodajalcem in kupcem G. d.o.o. ter Mi. d.o.o. kot odstopnikom in A. d.d. kot hipotekarnim upnikom. Iz navedene pogodbe naj bi ne izhajalo, da se navedene vknjižbe izbrišejo, ker naj bi se izbrisale šele po izdaji ustreznih izbrisnih pobotnic. Tudi v sklepu dne 6.3.2006 pod opr. št. St. 211/2002 ni nikjer navedeno, da se brišejo hipoteke A. d.d. Pritožniki I. K., V. K., A. O. K. in J. K. pa vlagajo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagajo, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da točki 5 in 11 izreka sklepa razveljavi, torej da ostaneta zaznambi izvršbe po Dn. št. 15221/2006 in hipoteka, vpisana pod Dn. št. 15221/2006 v veljavi. Navaja, da niti pogodba z dne 10.10.2003, niti sklep stečajnega senata ne vsebujeta zemljiškoknjižnega dovolila za izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke. Izpodbijani sklep naj bi bil v izpodbijanem delu pomanjkljiv, ker ne navaja ustrezne podlage za izpodbijane dele izreka. Nadalje navaja, da je predlagatelj kot kupec dela stečajnega dolžnika kupil nepremičnine za kupnino, ki je predstavljala le razliko med vrednostjo nepremičnin in obveznostmi dolžnika, ki so bremenilo to nepremičnino. Pritožniki imajo ločitveno pravico na sredstvih prodanega projekta, ki predstavlja del podjetja, kupnina, ki jo je plačal predlagatelj pa ne zadostuje za poplačilo terjatve pritožnic.

Pritožbi sta utemeljeni.

Glede na določbo 2. odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP in 350. členom ZPP pritožbeno sodišče preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Pritožbeno sodišče preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti med drugim na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena zakona in nepravilne uporabe materialnega prava.

Ena od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo vrstnega reda (10. člen), ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlage katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Navedeno načelo je razdelano tudi v 122. členu ZZK-1, ki v 2. odstavku izrecno določa, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. V 149. členu ZZK-1 je določeno, da je zahtevek za vpis utemeljen, če se vpis predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila oziroma sodne odločbe, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo ali na podlagi druge sodne odločbe, če odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva. Vendar pa glede na določbo 3. odstavka istega člena zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek oziroma če se vknjižba zahteva na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe, ki je postala pravnomočna oziroma dokončna po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.

Pri pregledu izpodbijanega sklepa in listin priloženih zemljiškoknjižnemu predlogu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice (ne pa tudi za izbrise obremenitev) vložen 23.12.2003 po Dn. št. 30360/2003 na podlagi pogodbe z dne 10.10.2003 in dovoljenja za prenos lastninske pravice z dne 18.12.2003. Iz spisa je razvidno, da pogodba z dne 10.10.2003 ni bila priložena zemljiškoknjižnemu predlogu. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.5.2006 pod opr. št. St. 211/2002 je bil, kot to izhaja iz izpiska, predložen zemljiškoknjižnemu sodišču dne 27.3.2006 pod Dn. št. 7760/2006, temu pa je sledil še vpis plombe pod Dn. št. 14616/2006, z vpisom z dne 12.6.2006, ki se prav tako nanaša na listino izdano v stečajnem postopku pod opr. št. 211/2002. Pred obema zadnje navedenima plombama je vpisana plomba pod Dn. št. 30554/2003 predlagatelja A. d.d. - pritožitelja v tem postopku. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je le-ta izdan na predlog predlagatelja po Dn. št. 30360/2003 in vpis dovoljen na podlagi pogodbe z dne 10.10.2003 (ki ni bila priložena in je ni v sodnem spisu) ter pravnomočnega sklepa izdanega v stečajnem postopku, ki ob uvedbi postopka pod Dn. št. 30360/2003 še ni obstajal. Tudi tega sklepa z dne 6.3.2006 pod opr. št. St. 211/2002 ni v spisu, v spisu je le sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 41/2006 z dne 23.5.2006, s katerim je bilo odločeno o pritožbi proti sklepu z dne 6.3.2006 in je bil ta sklep delno spremenjen.

Glede na spredaj navedene ugotovitve o vsebini izpodbijanega sklepa in listinah, ki se nahajajo v spisu, izhajajo kršitve spredaj navedenih določb Zakona o zemljiški knjigi. Zakaj je prvostopno sodišče dovolilo vpis na podlagi predloga, vloženega v letu 2003, ob upoštevanju sodne odločbe iz leta 2006, iz sklepa ni mogoče razbrati. Sklep je nejasen, nerazumljiv in v izreku sam s seboj v nasprotju, takšne bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku pa pritožbeno sodišče samo ne more sanirati. Ni namreč mogoče odločati po uradni dolžnosti o vpisu na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006 (verjetno gre za plombo pod Dn. št. 7760/2006), ne da bi se predhodno v skladu z načelom vrstnega reda reševanja vpisa odločalo o vpisu na podlagi predloga pod Dn. št. 30554/2003. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, vendar le v izpodbijanem obsegu, torej glede vknjižb pod točko 2, 4, 5 in 11 sklepa ter v tem delu zadevo vrnilo prvemu sodišču v nadaljnji postopek. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje, glede na to, da je o predlogu vloženem dne 23.12.2003 pod Dn. št. 30360/2003 (o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice) že pravnomočno odločeno, odločati o nadaljnjih uvedenih zemljiškoknjižnih postopkih v skladu z načelom vrstnega reda odločanja o vpisih, ko bo prišlo na vrsto, tudi o vpisih na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006. Izrek o dovolitvi izbrisov vpisov in izbrisov zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ima podlago v določbi 1. alineje 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče v zvezi z razveljavljenim delom sklepa ni dovolilo ponovnega vpisa plombe v skladu z 2. alinejo prej navedene določbe zato, ker je odločanje na podlagi predloga z dne 23.12.2003 po Dn. št. 30360/2003 (predlagana je bila le vknjižba lastninske pravice) izčrpano in ker so plombe, ki se nanašajo na razveljavljeni del sklepa, že vsebovane pri plombah, ki označuje začetek zemljiškoknjižnega postopka na podlagi ustreznih sklepov stečajnega senata.

Ker je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo iz spredaj navedenih razlogov, se ni posebej opredeljevalo do pritožbenih trditev v obeh pritožbah, ki po vsebini tudi presegajo vprašanja, o katerih se odloča v tem o zemljiškoknjižnem postopku.