Jedro

Kršitve sodelovalne dolžnosti dolžnika pomenijo opustitve, ki so lahko izvršene namenoma, iz malomarnosti in v izjemnih primerih celo brez izrazitega vrednostnega očitka, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika in ki same po sebi nimajo nujno vselej negativnih posledic na obseg stečajne mase ter na časovni okvir poplačila upnikov. Stopnja vrednostnega očitka, ki ga je mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika, je torej lahko zelo različna. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče vsakršno kršitev sodelovalne dolžnosti opredeliti kot dolžnikovo nepoštenost in nevestnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče na ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi, ugovor pa kot neutemeljen zavrne.

3. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Mnenja je, da je dolžnica ravnala malomarno, ker se o stanju svojega premoženja ni temeljito pozanimala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica kršila obveznosti iz 384.b člena (pravilno 384. člena) ZFPPIPP, ker v poročilu o stanju premoženja ni navedla, da je imetnica investicijskih kuponov, ki jih je upravitelj kasneje unovčil za 1.105,19 EUR in da ima sklenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga je upravitelj unovčil za 3.840,00 EUR. Sodišče je sicer verjelo dolžnici, da ni šlo za dolžničino namerno ravnanje, vendar se je ob predložitvi poročila o svojem premoženjskem stanju morala zavedati posledic, če poročilo ne bo verodostojno, glede na svoje težave v preteklosti pa bi morala biti še toliko bolj previdna.

6. V postopku osebnega stečaja je sodelovalna dolžnost dolžnika še posebej poudarjena, saj je s tem omogočena korektna izvedba stečajnega postopka. Ena takih dolžnikovih obveznosti je opredeljena v 384. členu ZFPPIPP, po katerem mora dolžnik kot potrošnik podati poročilo o stanju oziroma popis vsega njegovega premoženja, podatke o njegovih transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in izvajalcu plačilnega prometa, ki ga vodi, podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine, ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih ter izjavo dolžnika, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve, in vsi transakcijski računi (drugi odstavek). Poleg tega mora dolžnik med postopkom upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo teh podatkov, spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev ali kateregakoli kontaktnega podatka iz drugega odstavka 383.b člena zakona in upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja (šesti odstavek). Kršitev teh obveznosti je razlog za ugovor proti odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

7. V predmetnem postopku je bil na predlog dolžnice s sklepom St 000/2018 z dne 1. 3. 2018 začet postopek odpusta obveznosti in določeno preizkusno obdobje treh let tako, da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 28. 2. 2021. 8. Upravitelj je 6. 3. 2020 vložil ugovor proti odpustu obveznosti, ker je ugotovil, da dolžnica v poročilu o stanju njenega premoženja ni navedla imetništva investicijskih kuponov, niti upravitelja o tem ni seznanila kasneje, zato ji je očital kršitev dolžnosti iz 384. člena ZFPPIPP. Naknadno je na naroku za obravnavo ugovora upravitelj dolžnici še očital, da tudi ni povedala za dodatno pokojninsko zavarovanje.

9. Dolžnica je v odgovoru na ugovor pojasnila, da imetništva investicijskih kuponov ni vedoma zamolčala, pač pa je na to premoženje pozabila. Zaradi preteklih zdravstvenih težav, ki so rezultirale v kirurškem posegu v letu 2012, je njen spomin na obdobje pred posegom precej zamegljen in se opustitve navedbe premoženja ni zavedala. Opozorila je tudi na izpolnjevanje svoje sodelovalne dolžnosti glede informiranja upravitelja o spremembi premoženja, saj mu je poročala o menjavi službe za boljšo, o pridobitvi regresa, v stečajno maso se je doslej iz rubeža plače nabralo toliko sredstev, da so z njimi pokriti v celoti dosedanji stroški stečajnega postopka in še je ostalo nekaj sredstev za poplačilo upnikov, ki pa se v tem postopku s prijavo terjatev niso pojavili. Glede dodatnega pokojninskega zavarovanja pa je dolžnica na naroku pojasnila, da vanj ni vlagala sama, ampak je šlo za odtegljaje v okviru službe in da ZPIZ-2 prepoveduje unovčitev pokojninskih zavarovanj, ZPIZ-1 pa je iz nerazumnih razlogov to dopuščal. 10. Namen odpusta obveznosti po prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja.

11. Ustavno sodišče je že v odločbi U-I-512/18 pojasnilo, da kršitve sodelovalne dolžnosti dolžnika (kamor sodi tudi obveščanje upravitelja o stanju premoženja – opomba pritožbenega sodišča), pomenijo opustitve, ki so lahko izvršene namenoma, iz malomarnosti in v izjemnih primerih celo brez izrazitega vrednostnega očitka, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika in ki same po sebi nimajo nujno vselej negativnih posledic na obseg stečajne mase ter na časovni okvir poplačila upnikov. Stopnja vrednostnega očitka, ki ga je mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika, je torej lahko zelo različna.

12. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče vsakršno kršitev sodelovalne dolžnosti opredeliti kot dolžnikovo nepoštenost in nevestnost. V okviru presoje obstoja pogojev za odpust obveznosti iz generalne klavzule prvega ostavka 399. člena ZFPPIPP je zato treba presojati okoliščine konkretnega primera kršitve.

13. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče na podlagi poizvedb upravitelja pri G. d.o.o. ugotovilo, da je dolžnica opravila samo transakcijo ob odprtju računa in da so vlagatelje o stanju v podskladih nazadnje pisno obveščali leta 2016. V postopku tudi niso bile prerekane trditve dolžnice, da od odprtja računa v letu 2007 dalje transakcij ni bilo trinajst let in sama s sredstvi ni razpolagala. Časovna oddaljenost vloženih sredstev v nakup investicijskih kuponov, neaktiven račun teh sredstev celih trinajst let, ker z njimi dolžnica ves ta čas ni razpolagala, neobičajna vrsta premoženja, upoštevaje še zdravstvene težave, zaradi katerih ni mogoče izključiti njihovega vpliva na spominske sposobnosti dolžnice za obdobje pred operativnim posegom, ter sam namen dodatnega pokojninskega zavarovanja, da se le ta unovči ob izpolnitvi pogojev za upokojitev in ne prej, so vse okoliščine, zaradi katerih dolžnici ni mogoče očitati nepoštenosti in nevestnosti, še manj zavestnega zamolčanja navedenega premoženja. Z njim ni samovoljno razpolagala in stečajna masa zato ni bila okrnjena. Upravitelj jo je uspel unovčiti, očitana kršitev dolžnici pa tudi ni botrovala časovnemu zamiku poplačila upnikov, saj slednji kljub več kot dveletnemu teku postopka osebnega stečaja doslej še niso prijavili svojih terjatev. Upravitelj tudi ne izpodbija dolžničinih trditev, da ga je o spremembi zaposlitve in prejemu regresa dolžnica obveščala in s tem po presoji pritožbenega sodišča pokazala svojo vestnost ter skrbnost ter odgovornost za uspešen zaključek postopka.

14. Utemeljeni dolžničini pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor upravitelja kot neutemeljenega zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).