10. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 601/2000 z dne 28. 6. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 800/98 z dne 6. 1. 1999 ter sodbo Okrajnega sodišča v Postojni št. P 164/97 z dne 21. 4. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

V pravdnem postopku je bilo razsojeno, da mora pritožnica (tedaj toženka) izročiti tožniku določeno stanovanje in s tem izpolniti obveznost iz sklenjene prodajne pogodbe. V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev pravice do osebnega dostojanstva in do zasebne lastnine. Navaja, da je v sodnem postopku imela občutek, da ji ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic. Napake naj bi storila vsa sodišča. Ponavlja, da je njen podpis na sporni pogodbi ponarejen. Sodišča se naj ne bi menila za njeno prizadetost in njeno dostojanstvo. Opozarja na načelo enakosti in meni, da je sodišče vse razumelo v njeno škodo.

Zatrjuje, da sodišče ni upoštevalo pravice tretjega (njenega moža) na spornem stanovanju. Njena predstavitev dejstev naj bi predstavljala materialno resnico, ki je bila podkrepljena z zadostnimi dokazi. Navaja, da bo zaradi izpodbijane sodbe prišlo do tega, da ona in njena družina ne bodo imeli kje bivati.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in uporabi materialnega prava.

Ustavno sodišče v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavno pritožbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni v korist pritožnice, še ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave. Ta določba Ustave določa ustavna procesna jamstva, kršitve ustavnih procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna. Prav tako za izkaz kršitve pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave ne zadošča očitek, da je sodba, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnice, nezakonita. Pritožnica bi morala izkazati, da ta sodba temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavne pravice do zasebne lastnine nesprejemljivo. Takšnih pravnih stališč pa v obravnavani zadevi ni in jih pritožnica niti ne zatrjuje. Sodišča so razumno ugotovila in obrazložila razloge glede veljavnosti sklenjene prodajne pogodbe (vključno glede očitka o ponarejenosti podpisa), razloge o tem, zakaj morebiten skupnolastninski delež pritožničinega moža na veljavnost sklenjene prodajne pogodbe ne vpliva ter razloge glede napake pri zapisu vrednosti kupnine.

Navedbe pritožnice in vsebina izpodbijanih sodb tudi ne utemeljujejo kršitve pravice do osebnega dostojanstva po 34. členu Ustave. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik in člana dr. Mirijam Škrk ter dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata Jože Tratnik