Jedro

Predlog pogodbe o zaposlitvi po 135. členu ZDR mora obvezno vsebovati ustrezen in popoln pravni pouk, glede na 4. in 5. odst. 135. člena ZDR, saj 5. odst. istega člena kot posledico nepodpisa pogodbe določa prenehanje delovnega razmerja.

Na takšno posledico mora biti delavec opozorjen, delodajalec pa ima dolžnost, da ga s tem seznani. To smiselno izhaja iz 11. člena ZPP, v povezavi s 103. členom ZDR.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa generalnega direktorja tožene stranke z dne 22.6.1993 ter sklepa odbora za varstvo pravic z dne 13.7.1993 o prenehanju delovnega razmerja tožniku in zahtevka za reintegracijo ter reparacijo. Odločilo je tudi, da stranki trpita vsaka svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Pritožbo je vložil s telegramom, v katerem ne navaja pritožbenih razlogov, sicer pa je pritožba popolna (po 1. odst. 351. čl. ZPP), saj iz nje točno izhaja, katera sodba se izpodbija, brzojavne vloge pa se štejejo tudi za podpisane, če iz njih izhaja, da jih je brzojavno oddala za to upravičena oseba, saj zakon brzojavne vloge dovoljuje (1. odst. 113. čl. ZPP). Tožnik je tožbo dopolnil dne 26.1.1995, že po preteku pritožbenega roka. Ker je bila pritožba popolna in tako sposobna za obravnavanje, tožnik ni mogel izkoristiti ugodnosti iz 3. odst. 113. člena ZPP, češ da je tudi takšna pritožba oz. njena dopolnitev vložena pravočasno, če se izroči ali priporočeno pošlje sodišču v treh dneh od oddaje brzojavke na pošto. Zato je pritožbeno sodišče obravnavalo le neobrazloženo pritožbo, ki je bila vložena s telegramom v pritožbenem roku, dne 24.1.1995, ne pa prepozno vložene dopolnitve pritožbe. Pritožbo je obravnavalo le v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, to je bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 354. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava (2. odst. 365. člena ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih, predvsem razlogov v zvezi z naravo in pravnim poukom predloga pogodbe o zaposlitvi, ki je bil predložen tožniku v podpis (priloga B-4), zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja ali je bil tožniku posredovan v podpis prvi predlog pogodbe o zaposlitvi, saj le v takšnem primeru lahko nastopijo posledice, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93) v 5. odst. 135. člena (če delavec pogodbe ne podpiše v 30 dneh od predložitve in če ne zahteva presoje njene zakonitosti in skladnosti). Nadalje iz predloga pogodbe o zaposlitvi izhaja, da ta vsebuje le pravni pouk, da zaposleni lahko zahteva presojo njene zakonitosti in skladnosti v roku 15 dni od predložitve pogodbe o zaposlitvi, nima pa pravnega pouka o posledicah, če delavec predloga pogodbe ne podpiše in ne zahteva presoje njene zakonitosti in skladnosti. 135. člen ZDR sicer ne določa obveznosti pravnega pouka, enako pa se tudi določba 102. a člena ZDR (ki sicer določa obveznost pravnega pouka) izrečno ne nanaša na 135. člen ZDR. V tem smislu tudi delni pravni pouk, ki ga ima pogodba v predmetni zadevi z ZDR ni posebej določen. Kljub temu mora predlog pogodbe obvezno vsebovati ustrezen in popoln pravni pouk, glede na 4. in 5. odst. 135. člena ZDR, saj 5. odst. istega člena kot posledico nepodpisa pogodbe določa prenehanje delovnega razmerja. Na takšno posledico mora biti delavec opozorjen, delodajalec pa ima dolžnost, da ga s tem seznani. To smiselno izhaja iz 11. člena ZPP, v povezavi s 103. členom ZDR.

Ker sodba sodišča prve stopnje razlogov o teh odločilnih dejstvih ne vsebuje, jo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 369. člena ZPP razveljavilo, sodišče prve stopnje pa naj v ponovnem postopku ugotovi ta odločilna dejstva, jih pravno ovrednoti ter nato o zadevi ponovno odloči.