Jedro

V primeru smrti izvršitelja je treba praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik zbornice izvršiteljev, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Uporaba navedene določbe ZIZ je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja. Ker je od uveljavitve novele ZIZ-E izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku, mora sodišče, če je upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, takemu predlogu slediti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje namesto že postavljenega izvršitelja A. A. določilo novega izvršitelja B. B. 2. Proti sklepu se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje izvršiteljica C. C. V pritožbi navaja, da je na podlagi odločbe predsednika Zbornice izvršiteljev Slovenije o prevzemu poslov izvršitelja A. A. z dne 14. 4. 2014, na podlagi 287. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), uradna prevzemnica spisov - določena kot izvršiteljica. Pojasnjuje, da 287. člen ZIZ izrecno določa kdo je prevzemnik poslov in koga je sodišče dolžno določiti za izvršitelja. Nadalje še navaja, da 44.a člen ZIZ določa, da sodišče določi tistega izvršitelja, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, v konkretnem primeru pa je upnik šele tekom postopka, zaradi smrti prvega izvršitelja, predlagal novega izvršitelja, torej je svojo pravico izkoristil po vložitvi predloga za izvršbo. Dodaja, da je bila z izpodbijanim sklepom odstavljena iz krivdnih razlogov, ki pa niso podani in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in da se jo določi za izvršiteljico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da ne ZIZ in ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik), ne urejata situacije za primer smrti izvršitelja tekom izvršilnega postopka, zato je treba uporabiti zakonske določbe, ki urejajo podobne situacije.

6. Pritožbeno sodišče meni, da je treba v primeru smrti izvršitelja praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik zbornice izvršiteljev, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Uporaba navedene določbe ZIZ pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja.(1)

7. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je od uveljavitve novele ZIZ-E (2) 25. 11. 2006 izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku. Če je torej upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, mora sodišče, po stališču pritožbenega sodišča, takemu predlogu slediti iz naslednjih razlogov. Po tretjem odstavku 44.a člena ZIZ je upnik tisti, ki (mora) v predlogu za izvršbo navesti izvršitelja. Če tega ne stori niti po pozivu na dopolnitev, se njegov predlog za izvršbo zavrže. Izbira izvršitelja je tako izključno upnikova pravica, in ne izvršiteljeva. Drži sicer, da se tretji odstavek 44.a člena ZIZ nanaša na začetek izvršbe oziroma na predlog za izvršbo, ne pa na primer smrti izvršitelja tekom postopka oziroma na spremembo izvršitelja tekom postopka. Vendar gre po mnenju pritožbenega sodišča za podobno situacijo (ko v postopku še ni določen izvršitelj oziroma ko tega ni zaradi smrti).

8. Pritožnica sicer utemeljeno opozarja, da krivdni razlogi za njeno odstavitev niso podani, vendar jih sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi ni ugotovilo in očitalo, sklep je izdalo ob smiselni uporabi prej navedenih določb ZIZ zaradi zapolnitve zakonske praznine. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, pritožničine pritožbene navedbe pa neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. sklepa VSM I Ip 811/2014 z dne 18. 9. 2014, VSC I Ip 625/2011 z dne 18. 4. 2012. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 115/2006 z dne 10. 11. 2006.