Jedro

Sodišče mora pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa uskladiti preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi. V obravnavanem primeru elektronska zemljiška knjiga ni izražala stanja iz ročne zemljiške knjige. Za odpravo pomanjkljivosti je potrebno uporabiti določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavita izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 5206/2008 z dne 20. 03. 2009 ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagateljev in potrdila sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 20. 03. 2009, s katerim je bila zavrnjena predlagana vknjižba lastninske pravice. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je pri parc. št. 208, vl. št. 142 k.o. L. S. vpisana lastninska pravica do ¼ v korist vsakokratnega lastnika vl. št. 3 k.o. L. S., kjer pa kot lastniki niso vpisani predlagatelji, ki dajejo zemljiškoknjižno dovolilo (prvih pet predlagateljev), temveč A. M. Pritožuje se predlagatelj po pooblaščencu. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vpis vknjižbe lastninske pravice do 4/12 nanj. Prvostopenjsko sodišče je spregledalo oziroma nepravilno uporabilo določilo 147. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in določila o odpravi pomot pri izvršenih vpisih. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka postopka; sodišče pa je kot trenutek, pomemben za odločitev o predlogu, določilo trenutek odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu. Ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga pa so bili kot lastniki nepremičnine parc. št. 208 k.o. L. S. vpisani predlagatelji, ki so mu tako povsem veljavno in v skladu z določili ZZK-1 izdali zemljiškoknjižno dovolilo. Graja stališče izpodbijanega sklepa, da ni mogoče popravljati že izdanih sklepov oziroma sanirati napak v postopku; slednje lahko zemljiškoknjižno sodišče stori po uradni dolžnosti. Čeprav je ugotovilo, da je pri vpisih prišlo do napak, jih niti poskušalo ni odpraviti oziroma popraviti.

Pritožba je utemeljena.

Skladno s 147. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu, razen, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače. Za vknjižbo lastninske pravice zakon nima v zvezi s tem nobene posebne določbe. Začne pa se zemljiškoknjižni postopek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. čl. ZZK-1). Glede na določbo 124. čl. ZZK-1 mora zato odločati na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kakršno je ob prejemu zemljiškoknjižnega predloga, na kar pravilno opozarja pritožba.

Predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 208, vpisani pri vl. št. 142 k.o. L. S, je zemljiškoknjižno sodišče prejelo 22. 07. 2008. Iz zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska ročno vodene zemljiške knjige je razvidno, da je bil v času prejema zemljiškoknjižnega predloga lastnik navedene nepremičnine do 4/12, to je na deležu, na katerem je predlagana vknjižba na pritožnika, vsakokratni lastnik z.k. vložka št. 3 k.o. L.S. ( S. K.). Iz zgodovinskega izpiska vl. št. 3 k.o. L. S. pa je razvidno, da so bili v času od 06. 05. 2008 do 30. 12. 2008, torej v času, ko je bil vložen obravnavani predlog za vknjižbo lastninske pravice na pritožnika, lastniki nepremičnin tega z.k. vložka ostali predlagatelji: F., M, D., J. in L. P; to je osebe, ki so dale z.k. dovolilo pritožniku. Iz zgodovinskega izpiska za z.k. vložek 142 k.o. L. S. v elektronski obliki pa ne izhaja, da bi navedeni kdajkoli bili lastniki nepremičnine, vpisane v tem z.k. vložku do 4/12. Očitno je prišlo do pomote pri vpisu podatkov v elektronsko vodeno zemljiško knjigo. Način naložitve elektronske zemljiške knjige določa Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Ur.l. RS št. 42/2001 – v nadaljevanju Uredba). Vodenje elektronske zemljiške knjige pomeni način vpisa podatkov v elektronsko zemljiško knjigo (4. odst. 1. čl. Uredbe). Skladno s 3. čl. Uredbe mora sodišče pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpisa uskladiti preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi (ter uskladiti in dopolniti preslikane zemljiškoknjižne podatke), tako da (med drugim) prevzame iz ročne zemljiške knjige tiste neusklajene podatke, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca; prepiše iz ročne zemljiške knjige tiste manjkajoče podatke, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca in so v ročni zemljiški knjigi vpisani v evidenčni list B; vpiše nerešene plombe. Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katero je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi (3. odst. 3. čl. Uredbe). V obravnavanem primeru pa elektronska zemljiška knjiga ni izražala stanja iz ročne zemljiške knjige. Ker uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti vpisov do katerih lahko pride pri končni uskladitvi, je sodna praksa zavzela stališče, da je potrebno za njihovo odpravo uporabiti določbi 200. in 201. čl. ZZK-1, to je določbe, ki se nanašajo na pomotni vpis (gl. sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 703/2009). Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo, ko je ugotovilo, da je prišlo do pomote, po uradni dolžnosti izpeljati postopek skladno z 200. in 201. čl. ZZK-1. Postopek, predpisan za odpravo pomot pri vpisih, bo moralo izpeljati v ponovljenem postopku, in če bodo izpolnjene vse predpostavke, popraviti pomotne vpise ter nato odločiti o predlogu predlagateljev za vpis v zemljiško knjigo po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku prejema zemljiškoknjižnega predloga ter na podlagi listin, priloženih predlogu. Pritožbeno sodišče opozarja, da morajo biti vpisi v evidenčni list B opravljeni skladno z 22. čl. Uredbe.

Pritožbi predlagatelja je zato višje sodišče ugodilo, izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe za vrnitve vpisa in ponoven vpis plombe (5. točka 3. odst. 161. čl. ZZK-1).