Jedro

Vročilnica je javna listina, ki kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženkino napoved pritožbe proti sodbi z dne 28. 1. 2020 štelo za umaknjeno. To je storilo zato, ker toženka v danem 15 dnevnem roku ni plačala sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 165,00 EUR, k čemur jo je bilo sodišče pozvalo s sklepom z dne 10. 8. 2020. Ta sklep je bil na podlagi fikcije toženki vročen 2. 9. 2020. Svojo odločitev je sodišče oprlo na določilo tretjega odstavka 105.a člena ZPP.

2. Proti temu sklepu se je toženka pravočasno pritožila. Pritožbenega razloga ni citirala. Navedla je, da v poštni nabiralnik 2. 9. 2020 ni prejela nobene sodne pošiljke. Sodišče je v pritožbi tudi pozvala, naj preveri, kam je poslalo sklep z dne 10. 8. 2020, rekoč na sedež toženke ta sklep ni dospel. Ker posledično do fikcije vročitve ni prišlo, je predlagalala razveljavitev izpodbijanega sklepa (z dne 24. 9. 2020).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bil toženki sklep z dne 10. 8. 2020, s katerim je bila pozvana, naj v 15 dneh plača sodno takso za napoved pritožbe, vročen 2. 9. 2020 na podlagi fikcije, torej na nadomestni način. Toženka pa v pritožbi zanika kar dvoje: (1) da v poštni nabiralnik 2. 9. 2020 ni prejela sodne pošiljke s sklepom z dne 10. 8. 2020 in (2) da ji (pred tem) v poštnem nabiralniku 10. 8. 2020 tudi ni bilo puščeno obvestilo o prispetju sodne pošiljke s tem sklepom.

5. Na nadomestni način se sodne pošiljke strankam vročajo takrat, kadar jim ni mogoče osebno vročiti pošiljke, za katero zakon predpisuje tako vročitev. Osebna vročitev je med drugim predpisana tudi za nalog za plačilo sodne takse (prvi odstavek 142. člena ZPP). Osebna vročitev je za pravne osebe urejena v prvem odstavku 133. člena v zvezi s tretjim odstavkom 139. člena ZPP. Ta se opravi tako, da vročevalec (to je praviloma pošta) v hišnem predalčniku naslovnika pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje se pošiljka nahaja (praviloma na pošti v kraju prebivališča oziroma sedeža naslovnika) in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik to pošiljka (pisanje) dvigniti. Če jo v tem roku dvigne, se šteje vročitev za opravljeno z dnem dviga pošiljke. Če je ne dvigne, pa se šteje vročitev za opravljeno po 15 dneh, šteto od v hišnem predalčniku puščenega obvestila. Po preteku teh 15 dni se torej šteje pošiljka za vročeno (šesti, tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Takrat začne teči rok za procesno dejanje, ki ga mora naslovnik opraviti v prid varstva svojih pravic.

6. Na tak način je bil toženki vročen tako (1) nalog z dne 28. 2. 2020 za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 165,00 EUR (red. št. 45, vročilnica je pripeta pri tej redni številki, na list. številki 84), kot (2) sklep z dne 10. 8. 2020 (red. št. 49), iz katerega izhaja, da mora toženka takso za pritožbeni postopek plačati v novo določenem roku 15 dni od vročitve tega sklepa (3. stran tega sklepa, list. št. 91).

7. Iz vročilnice, pripete k listovni številki 91, pa izhaja, da je vročevalec toženki 18. 8. 2020 poskusil poštno pošiljko (številko 2734), v kateri je bil sklep z dne 10. 8. 2020, vročiti na osebni način, vendar mu to ni uspelo. Zato je v njenem hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pismo in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Iz vročilnice tudi izhaja, da toženka v tem roku pisma ni prevzela. Zato ji je bilo po preteku teh 15 dni in sicer dne 3. 9. 2020 sodno pismo s sklepom (z dne 10. 8. 2020) puščeno v njenem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je bila vročitev sklepa z dne 10. 8. 2020 toženki opravljena 2. 9. 2020. 8. Vročilnica je javna listina, ki kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, dokazno breme pa je na tistem, ki verodostojnosti javne listine oporeka. Trditveno in dokazno breme, da ni bilo tako, kot je pojasnjeno v zgornji točki, je torej na toženki. Zgolj z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami in predlogom, naj sodišče še enkrat preveri, komu in na kakšen način je poslalo sklep, ki naj bi bil vročen 2. 9. 2020 pa toženka zakonske domneve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni izpodbila.

9. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka v 15 dneh, šteto od 2. 9. 2020, sodne takse za pritožbeni postopek ni plačala, torej drži. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določilom tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno ugotovilo, da se toženkina napoved pritožbe šteje za umaknjeno.

10. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).