Jedro

Možnost oprostitve sodnih taks za pravne osebe velja le za takse za vloge, ki so izrecno navedene v 105.a členu ZPP. To so namreč tiste vloge, pri katerih neplačilo takse povzroči posledico domnevnega umika vloge (tožba, nasprotna tožba, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, itd.), med njimi pa ni odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodnih taks, saj se predlog za oprostitev plačila sodnih taks v odgovoru na tožbo ne nanaša na katero od vlog iz 105. a člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se toženo stranko oprosti plačila sodnih taks. V pritožbi navaja, da je že v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks navedla, da je izredno slabega premoženjskega stanja in da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno poslovanje, saj je v hudih finančnih težavah. Pojasnjuje, da ji dobavitelj družba L., d. d., otežuje poslovanje. Ponavlja, da ima blokiran svoj poslovni račun. Nadalje citira 13. člen Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. SRS, št. 10/79 in Ur. l. RS, št. 121/03) in meni, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zmotno ocenilo, da je zmožna plačila sodnih taks v tem postopku. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-225/99 z dne 5. 6. 2003, po kateri naj bi bile tudi pravne osebe oz. samostojni podjetniki oproščeni plačila sodnih taks. Meni, da mora tudi odgovor na tožbo soditi med vloge, naštete v 105. a členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), saj tožena stranka v nasprotnem primeru sploh nima možnosti odgovoriti na nepravilne navedbe v tožbi in je tako lahko izdana zamudna sodba. Tožena stranka nadalje še navaja, da bi moralo sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks presoditi vse okoliščine, zlasti bi moralo upoštevati vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna višina sodne takse. Zaključuje, da bodo njena sredstva s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana, zato je odločitev sodišča prve stopnje nepravična.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-255/99 z dne 5. 6. 2003 izreklo, da iz Ustave izhaja, da mora ugodnost oprostitve plačila sodne takse za vložitev tožbe veljati tudi za podjetnika posameznika in za pravne osebe ter v tem obsegu razveljavilo 6. odstavek 168. člena ZPP, ki je določal, da določbe o oprostitvi plačila stroškov ne veljajo za podjetnika posameznika in za pravne osebe. Sledeč tej odločbi, je zakonodajalec z novelo ZPP-B (Ur. l. RS, št. 2/2004) v zakon vnesel možnost oprostitve stroškov sodne takse tudi za podjetnike posameznike in pravne osebe (glej 5. odstavek 168. člena ZPP (1)). Možnost oprostitve velja le za takse za vloge, ki so izrecno navedene v 105.a členu ZPP. To so namreč tiste vloge, pri katerih neplačilo takse povzroči posledico domnevnega umika vloge (tožba, nasprotna tožba, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, itd.), med njimi pa ni odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodnih taks, saj se predlog za oprostitev plačila sodnih taks v odgovoru na tožbo ne nanaša na katero od vlog iz 105. a člena ZPP. Tudi po določbi 13. člena ZST (Zakon o sodnih taksah, Ur. l. SRS, št. 30/1978 s spremembami in dopolnitvami) pravne osebe ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks, saj je iz besedila te določbe mogoče razbrati, da se nanaša le na fizične osebe. Pravna oseba tako ne more biti oproščena plačila sodne takse za vlogo, ki ni določena v 105. a členu ZPP niti v primeru, če izkaže da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Niti premoženjsko stanje tožene stranke niti višina sodne takse (za odgovor na tožbo) zato ne moreta vplivati na odločitev o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče prve stopnje pa s tem, ko o premoženjskem stanju tožene stranke ni zaslišalo njenega direktorja, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tudi če tožena stranka ne plača takse za odgovor na tožbo, se ta odgovor, če je pravočasen, vseeno obravnava in tako ne more biti izdana zamudna sodba.

Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

(1) Sodišče lahko oprosti podjetnika posameznika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravne osebe le plačila taks, in sicer samo za vloge iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. V tem okviru lahko plačilo taks tudi odloži do izdaje odločbe ali pa dovoli obročno plačilo.