Jedro

Določbe ZOR o ničnosti pogodbe veljajo na podlagi določbe 3. odstavka 25. člena ZOR tudi za oporoko kot enostranski pravni posel. Izjava o odstopu dednega deleža predhodno vsebuje predhodno izjavo o sprejemu dediščine, taka izjava pa se po določbi 1. odstavka 138. člena ZD ne more preklicati. Stavbe spadajo k nepremičnini - zemljišču (par. 297 ODZ), ne morejo pa biti pritiklina druge stavbe. Tožnikov zahtevek za plačilo terjatve ni verzijski zahtevek, ker so njegova sredstva prešla v tuje premoženje na podlagi pravnega posla - darila. S podarjeno stvarjo pa lahko obdarjenec od sprejema dalje prosto razpolaga.

Izrek

Pritožbi N. V. se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v točki 1 razdelka I izreka d e l n o s p r e m e n i tako, da poslej v tem delu glasi: "Tožbeni zahtevek P. Č.: "Tožena stranka je dolžna plačati tožniku znesek 233.003,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.6.1994 dalje do plačila." se z a v r n e." Glede preostalega, nespremenjenega dela izpodbijane sodbe se pritožba N. V. delno, pritožba P. Č. pa v celoti, z a v r n e t a kot neutemeljeni in se v tem obsegu sodba sodišča prve stopnje potrdi .

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka N. V. tožniku P. Č. plačati znesek 158.258,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.6.1994 dalje do plačila, v presežku za 74.745,00 SIT z obrestmi pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Prav tako je zavrnilo zahtevek tožnika po tem, da se ugotovi, da je gospodarsko poslopje z.k. telo II vl. št. ... k.o. D. in parc. št. ... z.k. telo I vl. št. ... k.o. D., predmet dedovanja po oporoki zapustnice A. K. z dne 9.5.1980, ter zahtevek po plačilu tožnikovih pravdnih stroškov. Zavrnilo je tudi zahtevek po nasprotni tožbi N. V., ki je zahtevala ugotovitev, da je oporoka A. K. z dne 9.5.1980 neveljavna in nična. P. Č. je s pritožbo izpodbijal sodbo v delu, kjer je bil zavrnjen njegov tožbeni zahtevek in uveljavljal vse pritožbene razloge. Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo, da je polovica vrta samo parcela št. .... Parc. št. ... je funkcionalno zemljišče k hiši in gospodarskemu poslopju, zato ga tožnik ni posebej navajal v tožbenem zahtevku, pa tudi ni bil napoten zaradi tega zemljišča na pravdo. To pritožnik razlaga zato, ker je sodišče v sodbi zapisalo kot argument, da tožnik ni zahteval s tožbo tudi te parcele. Tako sta preostali parceli št. ... in ... k.o. D., o katerih bi moralo sodišče presoditi, ali tožniku pripadata obe parceli ali samo polovica obeh, ob tem, da glede parcele št. ... ni bilo spora. Parcela št. ... je bila A. K. podržavljena in je imela na njej kot na družbeni lastnini pravico uporabe že po zakonu, čeprav ni bilo to vpisano v zemljiški knjigi, zato jo je lahko naklonila z oporoko. Predlog za denacionalizacijo vseh teh nepremičnin je podala tožničina mati in je bil predlog podan očitno z namenom izigranja pravdnega postopka, zato da je potem pravdno sodišče odločalo ob uporabi določbe 81. člena ZDen. Po presoji pritožnika pa ZDen ne bi smel vplivati na presojo o vsebini oporoke. V oporoki piše, da je vrt predmet dedovanja, vprašanje je le, v kolikšnem obsegu. Zaradi argumentacije pravdnega sodišča je bil pritožnik pri upravnem organu prisiljen sprožiti postopek za razveljavitev upravne odločbe. Sodišče je zavrnilo tožnikov ugotovitveni zahtevek zgolj iz formalnih razlogov, ni pa presojalo vsebine oporoke v zvezi z zaslišanimi pričami in navajanji tožene stranke, ki so se kar naprej spreminjala. Iz izpovedi prič izhaja, da je bilo "vrt" vse zemljišče znotraj žive meje, kar je izpovedala tudi sprva tožena stranka H. Z., ki je tožbeni zahtevek tudi priznala in s tožnikom sklenila poravnavo. Za gospodarsko poslopje pa je sodišče ugotovilo, da je v funkcionalni povezavi s stanovanjsko hišo. Oboje je mogoče uporabljati samo vzajemno. Takšno poslopje, kot je sedaj, je obstajalo že pred zapisom oporoke in ga je pokojna lahko zajela z oporoko. Verzijski zahtevek v zvezi z gradnjo tega poslopja pa je zastaral šele v petih letih, odkar je tožnik izvedel, da ne bo dedoval.