Jedro

Obstoječa terapija v enem mesecu, kolikor je bila oseba že pridržana, še ni dosegla pričakovanega učinka. Kakšna je primerna terapija, pa bo stvar nadaljnjega zdravljenja in gre za strokovno vprašanje. Udeleženčevi zdravniki bodo ob tem strokovno presodili, katera zdravila so primerna za udeleženca glede na njegovo zdravstveno stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje udeležencu omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (točka I izreka) in ga zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v ... še najdalj do vključno 18.5.2022 (točka II izreka).

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil udeleženec po svoji odvetnici. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da pridržanega takoj izpusti iz oddelka s posebnim nadzorom, podrejeno pa ga premesti na odprti oddelek. Navaja, da je bil v Psihiatrično kliniko pripeljan povsem brez razloga, saj je sam poklical policijo zaradi hrupa pozno zvečer, ker je slišal krike ženske, ki živi na hribu in je menil, da je njegova dolžnost, da to prijavi. Postopek policije ob tem je bil neprimeren, saj je vdrla v njegovo stanovanje brez naloga in ga kot srčnega bolnika vklenila v lisice ter peljala v Psihiatrično kliniko. Sam pri tem ni nikogar ogrožal. Mačeta, ki se omenja, je bila le v njegovem stanovanju med nepospravljenimi stvarmi. Vse rešuje na verbalen način in brez sile. Ne strinja se s predpisano terapijo, saj mu kot srčnemu bolniku ne bi smeli dajati antipsihotikov preko njegovih zdravil, ker mu to škoduje in se ne počuti dobro, kot se je pred tem. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr1) dopušča pridržanje v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah samo v izjemnih primerih, saj gre za hud poseg v temeljne človekove svoboščine. Za pridržanje morajo biti podani pogoji, ki jih določa ZDZdr v 39. členu, ki pa v danem primeru niso izpolnjeni. Okoliščine ne kažejo, da bi pridržani s kakšnim svojim konkretnim ravnanjem ali opustitvijo kakorkoli hudo ogrožal življenje in zdravje drugih oseb, pa tudi svoje premoženje, kot to zmotno ugotavlja sodišče. Nasprotno, sodišče svojo odločitev o zadržanju opira na povsem drug dogodek v letu 2017, kar pa s konkretnim dogodkom nima nobene zveze. Pri tem ni mogoče slediti razlagi sodišča, da so po mnenju izvedenca takšni agresivni preboji tudi sedaj zelo verjetni. Gre zgolj za hipotetična predvidevanja, ki nimajo nobene podlage v zdravstveni dokumentaciji in ne opravičujejo zadržanja v danem konkretnem primeru. Enako velja tudi glede ocene sodišča, da naj bi si pridržani s prodajo podedovane nepremičnine povzročil premoženjsko škodo. Mačeta, ki so jo policisti našli pri pridržanem doma, ni bila uporabljena. Imel jo je zgolj doma med nepospravljenimi stvarmi. Tudi sama ocena opisanega duševnega stanja pridržanega je preveč splošna in v ničemer konkretno utemeljena do pridržanega. Zakonski stan ogroženosti mora nedvomno biti konkretiziran in individualiziran, kar pa je v izpodbijanem sklepu izostalo, zato sklep o bistvenih okoliščinah ni obrazložen. Izrečen ukrep je treba nadomestiti z drugimi, milejšimi ukrepi. Glede na obrazloženo je tudi sam rok zadržanja pretirano dolg in neobrazložen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili ZDZdr, glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca A. A., zaslišanju zadržane osebe ter zbrani listinski dokumentaciji. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da je pri udeležencu prisotna kronificirana blodnjava motnja, zaradi katere je udeleženčeva presoja realnosti hudo motena, hudo moteno pa je tudi obvladovanje njegovega ravnanja, ki je pod vplivom psihotičnega mišljenja. Sodišče je to ugotovitev tudi pojasnilo, saj je navedlo, da je pridržani v razgovoru s sodiščem še vedno popolnoma nekritično pojasnjeval, da nosi s seboj prisluškovalno napravo, z njo snema pogovore v dokaze, da mu sledijo, streljajo v njegovo hišo in podobno. Iz zdravstvene dokumentacije tudi izhaja, da je še dva dni pred razgovorom ostalim pacientom govoril, da niso pacienti, ampak so pod vplivom radarjev. Pritožbeno sodišče se tako ne strinja s pritožbeno navedbo, da je ta ocena duševnega stanja preveč splošna in da ni konkretno utemeljena. Izvedenec je tudi pojasnil, da udeleženec prikriva psihotično doživljanje v preteklosti, nakazuje, da je še sedaj pod vplivom psihotičnih prepričanj o preganjanju in zaroti. Jasno izpoveduje, da ima načrte boriti se proti osebam, ki jih ima v svojem blodnem sistemu. Pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zadržana oseba hudo ogroža zdravje in življenje drugih oseb. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče svojo odločitev zmotno opira na dogodek v letu 2017, saj je tudi ta dogodek pokazatelj, da so tudi v bodoče zelo verjetni agresivni preboji, kar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo na podlagi mnenja izvedenca. Ta dogodek tudi pove, da ne gre zgolj za hipotetična predvidevanja. Pridržani glede na mnenje izvedenca še vedno živi v prepričanju o zaroti proti njemu, o napadih nanj in na njegovo življenje, pri čemer je po načinu podajanja teh blodenj očitno, da je še vedno zelo močno vpet vanje ter da postane napet in agresiven, v podtonu je zaznati celo grožnje ob izražanju nasprotnih stališč, da gre zgolj za njegovo bolezen. Policist je ob pridržanju povedal, da so pri pridržanem doma našli mačeto, kar je podobno dejanskemu stanju ob hospitalizaciji v letu 2017 (ko se je udeleženec zaprl v hišo, ob sebi je imel sekiro in srp, svojcem je govoril, da bo raznesel plinsko bombo, da se bo ubil, da so ga označili za terorista, zato ga nadzorujejo, k svojcem se je zatekel bos in krvav, doma pa je vse razbil), hkrati pa kaže pripravljenost na heteroagresijo pod vplivom svojih blodenj. Kaj se je dogajalo pred tokratnim sprejemom, je sodišče prve stopnje opisalo v točki 9 obrazložitve sklepa, vse navedeno pa kaže, da na Psihiatrično kliniko udeleženec ni bil pripeljan brez razloga, kot to meni pritožba.

6. Sodišče prve stopnje je glede na mnenje izvedenca tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči. Navedenega ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj udeleženec pri njih ne bi bil sposoben sodelovati, ker je do svojega stanja še vedno popolnoma nekritičen. Glede na mnenje izvedenca pa je primerna tudi doba pridržanja v trajanju enega meseca, da se v tem času dodatno prilagodi terapija in simptomi bolezni začnejo izzvenevati. Obstoječa terapija v enem mesecu, kolikor je bila oseba že pridržana, še ni dosegla pričakovanega učinka. Kakšna je primerna terapija, pa bo stvar nadaljnjega zdravljenja in gre za strokovno vprašanje. Udeleženčevi zdravniki bodo ob tem strokovno presodili, katera zdravila so primerna za udeleženca glede na njegovo zdravstveno stanje.

7. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženčeve ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

8. Pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobene od tistih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3 - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami 2 Ur .l. RS, št. 26/1999 s spremembami 3 Ur. l. RS, št. 16/2019