Jedro

Za izdajo začasne odredbe tako zadostuje, da stranka s stopnjo verjetnosti izkaže, da je nevarnost skorajšnjega prenehanja dejavnosti neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.

Izrek

I.Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 11002-51/2023-7 z dne 17. 10. 2023 odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, v preostalem se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne.

II.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Izpodbijani akt

1.Tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu, ki je bila vložena dne 5. 12. 2023, izpodbija odločbo, s katero ji je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) po uradni dolžnosti odvzelo dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in odločilo, da se izbriše iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki ga vodi ministrstvo (1. točka izreka). Stranka lahko dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, na podlagi katerega se vpiše v register, ponovno pridobi po poteku treh let od dneva dokončnosti izpodbijane odločbe (2. točka izreka).

2.V obrazložitvi odločbe ministrstvo pojasnjuje, da je dovoljenje za opravljanje dejavnosti tožeči stranki odvzelo in jo izbrisalo iz registra zaradi neizpolnjevanja pogoja iz šeste alineje prvega odstavka 164. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki ga mora stranka skladno z drugim odstavkom 164. člena ZUTD izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Pri pregledu dokumentacije je bilo namreč ugotovljeno, da je bila prejšnja bančna garancija tožeče stranke veljavna do dne 23. 6. 2023, nova bančna garancija, pa je bila izdana 3. 7. 2023, tako od vključno 24. 6. 2023 do vključno 2. 7. 2023 tožeča stranka ni razpolagala z veljavno bančno garancijo.

Navedbe tožeče stranke

3.Skupaj s tožbo tožeča stranka sodišču predlaga tudi izdajo začasne odredbe, s katero zahteva, da sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe do poteka 30 dni od izdaje pravnomočne odločbe v upravnem sporu, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka.

4.V obrazložitvi predloga za izdajo začasne odredbe tožeča stranka zatrjuje, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda, saj bi se ji z odvzemom dovoljenja za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in z izbrisom iz registra onemogočilo opravljanje njene vodilne in poglavitne dejavnosti, ki so njen poglavitni vir prihodkov. Navaja, da predstavljajo prihodki iz naslova posredovanja začasne delovne sile 61,45% celotnega prometa (tj. 357.139,48 EUR). V dokaz svojih navedb stranka primeroma prilaga izdane račune in bančne izpiske, s katerimi dokazuje, da je njena poglavitna dejavnost začasno posredovanje delovne sile. Kot pojasnjuje, bi izbris iz registra in triletna prepoved poslovanja zanjo pomenilo nezmožnost pridobivanja novih poslov in posledično izbris iz sodnega registra na podlagi redne likvidacije ali celo stečajni postopek. Navaja, da je imela na dan 17. 10. 2023 zaposlenih 19 delavcev, posledično bi vsi delavci izgubili zaposlitev iz poslovnega razloga. Tožeča stranka predlogu prilaga pogodbe o začasnem posredovanju delovne sile, ki jih ima sklenjene s svojimi poslovnimi partnerji, pojasnjuje, da gre za dlje časa trajajoče pogodbe, ki bi bile zaradi izbrisa iz registra prekinjene, posledično bi ji nastala nenadomestljiva škoda. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe po njenem mnenju tudi ne bi bila v ničemer prizadeta javna korist ter korist nasprotnih strank.

Navedbe tožene stranke

5.V odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe tožena stranka prereka vse navedbe v predlogu tožnika. Pojasnjuje razloge, zaradi katerih je izdala izpodbijano odločbo in navaja, da njeno izdajo zahteva javni interes, saj gre za zelo občutljivo dejavnost, pri opravljanju katere lahko prihaja do veliko kršitev pravic delavcev, kar terja takojšnje ukrepanje ob vsaki kršitvi. V interesu tožene stranke je, da delodajalci, pri katerih se ugotovi kršitev zakonodaje, navedene dejavnosti ne opravljajo več. Ker javna korist terja dosledno spoštovanje zakonodaje, tožena stranka nasprotuje tudi predlagani začasni odredbi, za izdajo katere po njenem mnenju niso podani pogoji.

Sodna presoja

K točki 1 izreka:

6.Po prvem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, kolikor zakon ne določa drugače. Pogoje za t.i. odložitveno začasno odredbo, izdajo katere tožeča stranka predlaga tudi v tem upravnem sporu, določa ZUS-1 v drugem odstavku 32. člena, po katerem sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, v skladu z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7.V obravnavanem primeru tožba, vložena zoper izpodbijano odločitev, po zakonu ne zadrži njene izvršitve. Zadržanje učinkov izpodbijane odločbe je tako mogoče doseči le na podlagi vložene zahteve za izdajo začasne odredbe, če tožeča stranka izkaže izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

8.Skladno z zakonom je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe težko popravljiva škoda, ki bi tožniku lahko nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe. Zakon ne določa, kakšno škodo je mogoče šteti za težko popravljivo v smislu navedene zakonske določbe. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Po ustaljeni sodni praksi gre za takšno škodo, če je škoda resna in tožniku neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z izdajo začasne odredbe, to je z zadržanjem izvršitve akta ali z začasno ureditvijo stanja glede na sporno pravno razmerje.¹ Okoliščine in dejstva v zvezi z nastankom, obliko in obsegom škode, ki bi utegnile nastati z izvršitvijo izpodbijane odločbe, mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, konkretno zatrjevati in dokazovati v vsakem primeru posebej, praviloma že v sami zahtevi, pojasniti pa mora tudi, zakaj je ta škoda zanjo težko popravljiva. Za vse navedeno mora stranka tudi predložiti dokaze. Trditveno in dokazno breme glede dokazovanja nastanka težko popravljive škode je namreč na tožeči stranki.²

9.Po presoji sodišča je tožeča stranka obstoj škode in njeno težko popravljivost v primeru izvršitve izpodbijane odločbe izkazala s stopnjo verjetnosti. V zahtevi za izdajo začasno odredbe je namreč obstoj težko popravljive škode utemeljevala z nezmožnostjo opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom, ki jo opravlja kot svojo poglavitno dejavnost, v okviru katere ustvarja pretežni del svojih prihodkov (prihodki iz naslova posredovanja začasne delovne sile predstavljajo 61,45% njenega celotnega prometa). Dalje je utemeljevala obstoj težko popravljive škode z izgubo že dlje časa trajajočih sklenjenih poslov, to pa bi zanjo pomenilo nezmožnost pridobivanja novih poslov in posledično izbris iz sodnega registra na podlagi redne likvidacije ali celo stečajni postopek. Svoje trditve glede škode, ki bi ji nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe (zaradi odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti in posledične izgube poslov kot vira svojih prihodkov), je tožeča stranka po presoji sodišča izkazala s predloženimi listinskimi dokazili (to je s pogodbami o napotitvi, ki jih ima sklenjene z družbami A., d.o.o., B., d.o.o. in C., d.o.o. ter primeroma z računi, izdanimi navedenim družbam ter izpiskom iz knjigovodske glavne knjige, ki izkazujejo višino njenih prihodkov iz naslova opravljanja dejavnosti posredovanja dela delavcev uporabnikom v letu 2023 in podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju 1. 1. 2023 do 31. 10. 2023). S tem je tudi po presoji sodišča s stopnjo verjetnosti izkazala možnost posega v opravljanje svoje dejavnosti, ki bi jo lahko pomembno prizadel. V takšnih primerih po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS stranki ni treba izkazati, da je do posega že prišlo oziroma, da je družba svojo dejavnost že prenehala opravljati, saj bi bila s tem težko popravljiva škoda dejansko že povzročena. Za izdajo začasne odredbe tako zadostuje, da stranka s stopnjo verjetnosti izkaže, da je nevarnost skorajšnjega prenehanja dejavnosti neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.³ Po presoji sodišča je tožeča stranka nevarnost prenehanja poslovanja zaradi izvršitve izpodbijanega akta (odvzema dovoljenja ter izbrisa iz registra), ki bi imela za posledico nastanek težko popravljive škode, izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti, s čimer je izkazan prvi pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

10.Pri izdaji začasne odredbe pa je po navedeni zakonski podlagi treba vzeti v ozir tudi prizadetost javne koristi ter koristi strank z nasprotnim interesom. Te koristi zaradi zadržanja učinkov izpodbijane odločbe ne smejo biti prizadete nesorazmerno. Odložitev izvršitve izpodbijane odločbe v obravnavani zadevi po presoji sodišča ne nasprotuje javni koristi. Tožena stranka z navedbami v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljuje zgolj javni interes za zakonsko ureditev, ki je podlaga za odvzem dovoljenja, ne zatrjuje pa, da bo javni interes z odložitvijo učinkov izpodbijane odločbe nesorazmerno prizadet, oziroma ne navaja nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale izvršitev izpodbijane odločbe še pred pravnomočno odločitvijo sodišča v tem upravnem sporu. Nekonkretizirano nestrinjanje tožene stranke z navedbami tožeče stranke, ki v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe posplošeno navaja, da prereka vse navedbe v predlogu, ne da bi za svoje nestrinjanje navedla konkretne razloge, namreč ustvari nastop domneve priznanja dejstev po drugem odstavku 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.⁴ Zatrjevanje in dokazovanje nesorazmerne prizadetosti javne koristi, ki v posameznem primeru terja izvršitev izpodbijanega akta še pred njegovo pravnomočnostjo, je namreč na strani tožene stranke.

11.Ker v postopku upravnega spora tudi ne sodeluje stranka z nasprotnim interesom, v korist katere bi izdana začasna odredba lahko posegla, sodišče ugotavlja, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izdajo zahtevane začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

12.Zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe je zato sodišče glede na zoraj navedeno ugodilo in izdalo začasno odredbo, s katero je izvršitev izpodbijane odločbe odložilo do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, v preostalem delu (zadržanje za čas po pravnomočnosti) pa je predlog zavrnilo.

K točki 2 izreka:

13.Ker so stroški začasne odredbe del stroškov celotnega postopka, je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------

1Glej na primer sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 22/2020 z dne 4. 3. 2020, 8. točka obrazložitve, in I Up 96/2022 z dne 8. 6. 2022, 14. točka obrazložitve.

2Tako na primer sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 38/2023 z dne 1. 3. 2023, 7. točka obrazložitve.

3Tako Vrhovno sodišče RS v sklepih I Up 247/2021 z dne 23. 12. 2021, 8. točka obrazložitve in I Up 38/2023 z dne 1. 3. 2023, 10. točka obrazložitve.

4Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 38/2023 z dne 1. 3. 2023, 8. točka obrazložitve.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.