Jedro

Ugotovitev, da investitor za postavitev zimskega vrta ni imel dovoljenja, je podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa - odstranitve objekta.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 22. 1. 2001 in to odločbo odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov proti odločbi Urbanistične inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor Območne enote K. z dne 3. 10. 2000, s katero je bil tožnikoma odrejen inšpekcijski ukrep, da morata v 30 dneh po prejemu odločbe odstraniti zimski vrt ob svojem stanovanju v pritličju večstanovanjskega bloka, ki sta ga postavila na armirnobetonsko ploščo, tlorisne izmere 5 m x 2, 80 m in debeline 15 cm ter višine 2, 65 m do 2, 95 m na zemljišču, parcela, št. 251 in 252, obe k.o. K. v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 27.6.2000. Tožena stranka je presodila, da je prvostopni organ z odreditvijo odstranitve zimskega vrta pravilno uporabil določbo 1. odstavka 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/65, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93 in 44/97). V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da sta tožnika v nasprotju z navedeno odločbo o dovolitvi priglašenih del, izvedla zimski vrt, uskladitev z odločbo o dovolitvi priglašenih del v smislu navedene določbe, pa se lahko doseže tudi z odstranitvijo objekta, ki presega z izdano odločbo dovoljena dela in s tem vzpostavi stanje, ki je bilo z odločbo dovoljeno.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega izhaja, da postavitev zimskega vrta nedvomno presega dela, dovoljena z odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 27.6.2000, primernejša uporaba določbe 73. člena ZUN. Vendar je glede na odločbo o dovolitvi priglašenih del, s katero se med drugim dovoljuje tudi obnova obstoječe zasteklitve balkona, ob katerem je zgrajen zimski vrt, možna tudi uporaba določbe 75. člena ZUN, ki pa je bila po presoji sodišča v tem primeru nepravilno uporabljena. Navedeno odločbo je namreč mogoče uporabiti le v primeru, kadar se dela, ki so bila dovoljena z ustrezno upravno odločbo, izvajajo drugače oziroma v nasprotju s pogoji odločbe. V obravnavanem primeru pa se vsa dovoljena vzdrževalna dela nanašajo na adaptacijo stanovanja, sporni zimski vrt pa stoji ob stanovanju in je torej povsem izven konteksta dovoljenih vzdrževalnih del. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je bila v obravnavanem primeru določba 75. člena ZUN pravilno uporabljena. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bila primernejša uporaba določbe 73. člena ZUN. V zadevi ni sporno, da so bila tožnikoma z odločbo o dovolitvi priglašenih del dovoljena vzdrževalna dela v stanovanju in sicer zamenjava vodovodnih in elektro instalacij, zamenjava odtočnih cevi, zamenjava keramike in sanitarnih elementov v kopalnici, zamenjava talnih oblog, notranjih vrat, oken v istih dimenzijah, dotrajanih radiatorjev, obnova obstoječe zasteklitve balkona ter slikopleskarska dela v celotnem stanovanju in, da sta tožnika v podaljšku obstoječe lože izvedla zimski vrt. Ker torej tožnika ustrezno dovoljenje imata, z gradnjo spornega zimskega vrta v podaljšku obstoječega balkona pa sta očitno presegla dela, ki so jima bila dovoljena, je podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa določba 1. odstavka 75. člena ZUN. Uskladitev izvedenih del z odločbo o dovolitvi priglašenih del se da doseči tudi z odstranitvijo zimskega vrta. S tem, ko bo ta odstranjen, bo namreč gradnja usklajena z navedeno odločbo o dovolitvi priglašenih del, kar je namen navedene določbe. Sicer pa tudi sodišče prve stopnje v sodbi navaja, da je možna tudi uporaba določbe 75. člena ZUN, ki pa naj bi bila v tem primeru nepravilno uporabljena, pri čemer pa razlogov za tako presojo ne navaja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbo zavrne.

Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena zaradi naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru je sporen inšpekcijski ukrep odstranitve zimskega vrta, izrečen tožnikoma na podlagi določbe 1. odstavka 75. člena ZUN. Med tem, ko je bila po presoji sodišča prve stopnje glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje navedena določba nepravilno uporabljena, tožena stranka temu nasprotuje. Podlaga za inšpekcijski ukrep odstranitve objekta sicer res ni določba 1. odstavka 75. člena ZUN, ampak je podlaga za tak ukrep določba 73. člena ZUN. Po določbi 73. člena ZUN za odreditev inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta zadostuje ugotovitev, da je investitor gradil ali drugače posegel v prostor brez ustreznega dovoljenja. V določbi 1. odstavka 75. člena ZUN pa je predviden drug inšpekcijski ukrep, in sicer uskladitev gradnje s pogoji lokacijskega dovoljenja oziroma z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Ta inšpekcijski ukrep se odredi v primeru, če investitor sicer ima dovoljenje za poseg v prostor, vendar pa gradbena dela izvaja v nasprotju z izdanim dovoljenjem. V obravnavanem primeru, ko sodišče prve stopnje in tožena stranka navajata, to pa izhaja tudi iz podatkov v predloženih upravnih spisih, da se odločba o dovolitvi priglašenih del ne nanaša na postavitev zimskega vrta ob obstoječem balkonu, ampak je s to odločbo dovoljena le obnova obstoječe zasteklitve balkona, sta torej investitorja opravila poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja, zato je podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa določba 73. člena ZUN. Ker pa je bil ukrep, predviden v tej določbi, investitorjema tudi odrejen, sodišče ni imelo podlage za odpravo odločbe tožene stranke, zlasti ne na podlagi določbe 3. točke 60. člena ZUS. Po navedeni določbi je razlog za odpravo v upravnem sporu izpodbijane odločbe kršitev pravil upravnega postopka. Da bi bile te podane pa sodišče v izpodbijani sodbi ne navaja. Glede na navedeno ima sodba pomankljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti iz razloga po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 3. odstavka 72. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi 74. člena ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.