Jedro

Določbe ZOR o zavarovanju so pretežno kogentne narave, vendar je kogentnost določena zaradi varstva pravic zavarovanca. Zato so odmiki v korist zavarovanca dovoljeni (odložitev zapadlosti premije).

Izrek

1. Tožbi se delno ugodi in se odpravi odločba tožene stranke št. 710-Up/IIč-142/93-III/1-RM z dne 31-3-1994 v delu, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo SDK Republike Slovenije, Podružnice Ljubljana št. 93071 z dne 11.11.1993 v točkah I/1, I/2, I/3, I/4, I/5, I/6 in I/8 ter I/13 in I/14, kolikor se nanaša ta na preje navedene točke.

2. V ostalem se tožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Služba družbenega knjigovodstva Republike Slovenije, Podružnica Ljubljana je po opravljenem postopku kontrole finančno-materialnega poslovanja za leto 1992 s svojo odločbo št. 93071 z dne 11.11.1993 naložila tožeči stranki: l. da poveča odhodke drugih zavarovanj in popravke vrednosti iz naslova premij za 289.927.412,90 Sit, 2. da poveča odhodke drugih zavarovanj in popravke vrednosti drugih terjatev za 25.529.498,80 Sit, 3. da poveča odhodke drugih zavarovanj in popravke vrednosti kratkoročnih vlaganj za 26.300.000,00Sit, 4. da poveča odhodke drugih zavarovanj in druge pasivne časovne razmejitve za 211.331.100,10 Sit, 5.da poveča odhodke drugih zavarovanj in druge pasivne časovne razmejitve za 697.686.484,00 Sit, 6.da poveča odhodke drugih zavarovanj in popravke vrednosti iz naslova premij za 46.101.238,00 Sit, 7.da poveča odhodke drugih zavarovanj in druge pasivne časovne razmejitve za 247.917,151,40 Sit, 8. da poveča odhodke drugih zavarovanj in druge pasivne časovne razmejitve za 3.982.227,00 Sit, 9. da poveča odhodke drugih zavarovanj in druge pasivne časovne razmejitve za 11.849.345,60 Sit, 10. da poveča odhodke drugih zavarovanj in druge pasivne časovne razmejitve za 7.444.694,00 Sit, 11. da poveča odhodke drugih zavarovanj in popravke vrednosti iz naslova premij za 7.210.161,40 Sit, 12. da poveča odhodke drugih zavarovanj za 30.576.371,50 Sit in popravke vrednosti drugih terjatev za 11.916.371,50 Sit ter popravke vrednosti kratkoročnih vlaganj za 18.660.000,00 Sit, 13. da zmanjša dobiček iz drugih zavarovanj za 1.200.299.508,40 Sit in poveča izgubo iz naslova drugih zavarovanj za 405.556.177,30 Sit ter 14. v svojem knjigovodstvu opravi ustrezna knjiženja.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo deloma ugodila pritožbi tožeče stranke in odpravila prvostopno odločbo v točkah 7., 9. in 10 ter v zvezi s tem 13. in 14., v ostalem pa je zavrnila pritožbo kot neutemeljeno. V obrazložitvi se sklicuje na določbo 7. odst. 50.čl. zakona o računovodstvu, po katerem se odpišejo terjatve, ki niso bile realizirane v 60 dneh po dospelosti. Ne priznava tožeči stranki pravnih dejanj, s katerimi je ta enostransko ali pa sporazmno z zavarovatelji spreminjala čas zapadlosti plačila zavarovalnih premij in na podlagi katerih je v posameznih primerih štela premije za poravnane.

Proti tej odločbi, kolikor z njo ni bilo ugodeno pritožbi, vlaga tožeča stranka tožbo. V njej navaja, da ji zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja dovoljuje, da svoja sredstva plasira tudi za neposredno dajanje kreditov. Zato je svojim poslovnim partnerjem odobravala kredite za plačilo zapadlih premij, pri čemer je plačilo izvedla s pobotom. Pri tem se sklicuje na 1065. in 336.čl. zakona o obligacijskih razmerjih. Nadalje se sklicuje na pravico svobodnega dogovarjanja, na podlagi česar je smela spreminjati zavarovalne pogodbe tako, da je odlagala zapadlost plačila premije. Opisuje še gospodarske razmere, zaradi katerih je bilo odlaganje plačila premij v splošnem interesu in v intersu pogodbenih strank. V skladu z navedenim opisuje svoje ravnanje v vsakem primeru posebej. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene navedbe in vstraja pri svoji odločbi.

Tožba je utemeljena, kolikor se nanaša na odločitev v zvezi s točkami I. - 1.,2.,3.,4.,5.,6.,8., ter posledično 13. in 14. prvostopne odločbe.

Tožena stranka pri svoji odločitvi izhaja iz nekaterih napačnih pravnih razlag. Določbe XXVII. poglavja zakona o obligacijskih razmerjih, ki urejajo zavarovanje, so res pretežno kogentne narave, vendar je kogentnost določena zaradi varstva pravic zavarovanca. Zato določba 2. odst. 900. člena izrečno dovoljuje odmik od zakonskih določb, če je to v nedvomnem interesu zavarovanca. Podaljšanje roka plačila zavarovalne premije je nedvomno v interesu zavarovanca (ki je v tem primeru istoveten s skleniteljem zavarovalne pogodbe). Zato kogentnost zakonskih določb ni ovira za podaljšanje plačilnga roka in s tem za olajšanje položaja zavarovanca. Tožeča stranka je zato smela dogovarjati z zavarovanci nove roke zapadlosti premije. Gre za poslovne dogodke, ki so odraz načela svobodnega urejanja obligacijskih razmerij (10.čl. ZOR) in jim zato ni mogoče odrekati veljavnosti.

Podobno velja za vprašanje pobotanja zapadlih zavarovalnih premij z odobrenim posojilom. V zvezi s tem je treba pred vsem opozoriti, da ne gre za kreditne pogodbe, ki so po definiciji 1065.čl. ZOR pridržane bankam, ampak za posojilne pogodbe, ki jih ureja ZOR v X. poglavju. Iz posojilne pogodbe izhaja za posojilodajalca obveznost izročiti posojilojemalcu določen znesek denarja in hkrati ustrezna pravica posojilojemalca, da zahteva izročitev tega denarja (557. in 559.čl. ZOR). Na ta način je z odobritvijo posojila postala tožeča stranka dolžnica svojega zavarovanca, s čimer je vzpostavljeno vzajemno upniško in dolžniško razmerje. Ob tako izpolnjenem pogoju vzajemnosti in če sta obe terjatvi zapadli, ni nobene pravne ovire, da katerakoli od strank, ki sta vzajemni upnici oziroma dolžnici, pobota svojo terjatev z nasprotno terjatvijo sopogodbenice (336. in naslenji ZOR).

Tožeča stranka se glede odločitve pod tč. I/1 sklicuje na listine v prilogi 1, to je na dogovore o zamiku plačila premij. Za te listine tožeča stranka navaja, da jih je priložila pritožbi, kar je glede na določbo 232. čl. ZUP v zvezi s 64. čl. tedaj veljavnega zakona o SDK dovoljeno. S sklicevanjem na kogentnost določb zakona o obligacijskih razmerjih, s katerimi je urejena zavarovalna pogodba, teh dogovorov ni mogoče ovreči, glede na že obrazloženo svobodo sklepanja obveznostnih razmerij in glede na dovoljenost odmikov od zakona v korist zavarovancev. Tožena stranka je zavrnila ta del pritožbe s pravno napačnimi argumenti.

Podobno velja tudi za odločitev pod I/2 v zvezi s pogodbo o odstopu terjatev, ki so jo sklenili A. d.o.o., zavarovalnica ... OE Ljubljana in B. d.o.o. Odstop terjatve je dovoljen posel (436.čl. in naslednji ZOR), v zvezi s tem pa tudi sprememba datuma zapadlosti terjatve. Za aneks z dne 29.12.1992 k pogodbi št. KK-TP-0564/92 pa bo treba ugotoviti, ali je izpolnjena obličnost po 3. ali 4. odst. 72.čl. ZOR. Popravki, naloženi pod tč. I/3 v izpodbijani odločbi niso konkretizirani in ni navedeno, zakaj ni mogoče upoštevati z aneksom podaljšanih rokov zapadlosti. Načeloma, glede na obrazloženo, ni zadržkov za podaljšanje rokov zapadlosti. Če so v posameznih primerih pravno upoštevne ovire, pa je treba to v razlogih pojasniti.

Odločitev pod I/4 se opira na pravno zmotno stališče, da ni mogoč pobot zapadlih premij s terjatvijo iz sklenjene posojilne pogodbe. Za odločitev pod to točko veljajo uvodoma navedeni razlogi o pravni naravi posojilne pogodbe in o tem, da načeloma ni ovir za pobotanje katerekoli obveznosti s terjatvijo dolžnika, ki izvira iz sklenjene posojilne pogodbe. Upoštevajoč tako pravno izhodišče bo treba o naloženih popravkih v tej točki ponovno odločiti.

Odločitev pod tč. I/5 je pravilna, kolikor se nanaša na pogodbo o odstopu terjatev na banko ... d.d. Iz aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 31.10.1992 namreč izhaja, da je bila pogodba sklenjena pogojno. Ne glede na veljavnost dogovorjenega pogoja pa taka pogodba ne more biti podlaga za prenehanje odstopljenih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen. Da bi se to zgodilo, iz spisa ni razvidno. Zato tožba v tem delu ni utemeljena. Za druge posle, ki so obravnavani pod to točko, pa velja, da je spremembo roka zapadlosti mogoče dogovoriti in da je obveznosti mogoče pobotati s posojilom. V tem delu pa je tožba utemeljena in bo treba zato o naloženih popravkih pod to točko na novo odločiti.

Kolikor se popravki, naloženi pod tč. I/6, nanašajo na pobot in dogovor o novih rokih zapadlosti, veljajo že navedeni razlogi. Pravilno pa je stališče tožene stranke o pobotu še neugotovljene terjatve tožeče stranke z zapadlimi premijami. Terjatev, ki je sporna in o kateri teče pravda, še ni zapadla in ne more povzročiti prenehanja nasprotne terjatve s pobotom.

O popravkih, naloženih pod I/8 bo treba ponovno odločiti ob upoštevanju pravnega stališča o dovoljenosti pobota zapadlih premij z odobrenimi posojili.

Razlogi, ki jih navaja tožeča stranka v zvezi z odločitvijo pod I/11, niso utemeljeni in je ta del izpodbijane določbe pravilen. Ko tožena stranka nalaga popravke, to ni sankcija zaradi zavestnih kršitev predpisov. V ta namen so določeni drugi postopki. Gre za to, da se knjigovodsko stanje vskladi s predpisi, kar ni v nobeni zvezi s tem, ali je do napake v knjigovostvu prišlo zaradi opravičljive ali neopravičljive napake.

Ko tožeča stranka izpodbija odločitev pod I/12, sama navaja v tožbi, da so bili dogovori z M. Murska Sobota sicer sklenjeni v decembru 1992, zapisani pa so bili kasneje. Ustni dogovori niso podlaga za knjiženje. Knjigovodsko listino opredeljuje 14.čl. zakona o računovodstvu. Na tako listino se v zvezi s stanjem na dan 31.12.1992 tožeča stranka ne sklicuje, zato v tem delu njena tožba ni utemeljena.

Odločitev o točkah I/13 in I/14 je v zvezi z odločitvijo, ki se nanaša na odločitev o točkah I/1., 2., 3., 4., 5., 6. in 8. Sodba temelji na 42.čl. zakona o upravnih sporih v zvezi s 5. odst. 56. čl. zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.