Jedro

V kolikor dedič umre po zapustniku, je smiselno uporabiti 134. člen ZD, po katerem preide pravica odpovedi na njegove dediče, v kolikor je dedič umrl pred koncem zapuščinske obravnave.

Sodišče prve stopnje je z ustanovitvijo skupne lastnine brez določenih dednih deležev kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 214. člena ZD.

Izrek

Pritožbam se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju pod I. točko izreka ugotovilo obseg zapuščine, da je zapustnica napravila pisno oporoko dne 4.12.1979 in lastnoročno dopolnitev dne 10.7.1980, da je zapustničina hči I. P. odstopila svoj dedni delež sodediču S. Č., da glede nepremičnine parc. št. 1995/0, k.o. X., nastopi zakonito dedovanje, da je sin zapustnice M. Č. dne 17.1.2007 umrl, njegovi dediči pa so na podlagi sklepa o dedovanju vdova A. Č. in hči V. Č. ter sinova L. Č. in R. Č., vsak do ¼, da glede premoženja, ki bi ga dedoval pokojni zapustničin sin M. Č., nastopi zakonito dedovanje in ga dedujejo zapustničini zakoniti dediči, da znaša obračunska vrednost zapuščine 243.506,99 EUR, da je hči I. P. umrla za zapustnico in je zapustila sina B. P. ter hčerki L. R. in O. B., in da je zapustničina vnukinja O. B. umrla za zapustnico in zapustila sina J. B. Pod II. točko izreka je odločilo, da parcelo št. 2025/18, k.o. Y., deduje zapustničin sin S. Č. do ½, druge polovice pa so zapustničina sinova E. Č. in M. Č., zapustničina hči N. Š., zapustničina snaha A. Č., zapustničina vnukinja V. Č. in zapustničina vnuka L. Č. in R. Č. skupni lastniki, da parc. št. 2025/7, k.o. Y., deduje zapustničin sin E. Č. do celote, da parc. št. 1994/0, k.o. X., dedujeta vsak do ½ zapustničina sinova M. Č. in E. Č., da znesek 50.000,00 DIN, ki je bil dvignjen iz hranilne knjižice št. 12937/02, dedujejo sin M. Č. in hči N. Š. vsak do 7/18, zapustničina sinova S. Č. in E. Č. vsak od 1/18 in zapustničina snaha A. Č., zapustničina vnukinja V. Č. ter zapustničina vnuka L. Č. in R. Č., vsak do 1/72, da parc. št. 1995/0, k.o. X., dedujejo sin S. Č. do 2/6, sinova E. Č. in M. Č. ter hči N. Š. vsak do 1/6 ter zapustničina snaha A. Č., zapustničina vnukinja V. Č. in zapustničina vnuka L. Č. in R. Č. vsak do 1/24. Pod III. točko je odločilo, da je S. Č. dolžan N. Š. zaradi dopolnitve njenega deleža plačati 11.460,67 EUR v šestih mesecih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper sklep o dedovanju so se v roku pritožili zapustničin sin E. Č., zapustničina vnukinja V. Č., zapustničina vnuka L. Č. in R. Č., zapustničin sin S. Č. in zapustničina hči N. Š.

3. Zapustničini dediči E. Č., V. Č., L. Č. in R. Č. v svojih pritožbah bistveno enako navajajo, da po pokojnem M. Č. vstopijo in dedujejo njegovi dediči, to je vdova in trije otroci, vsak do ¼, ne pa tudi ostali zapustničini dediči. Sin M. je namreč živel še šestindvajset let po smrti zapustnice in je sodišče prve stopnje zato zmotno uporabilo 139. člen Zakona o dedovanja (v nadaljevanju ZD) v smislu odpovedi oporočnega dediča. Uporabiti bi moralo 134. člen ZD, ki ureja prehod pravice odpovedi na dediče zaradi smrti dediča zapustnika pred koncem zapuščinskega postopka. Sin M. Č. se dediščini po zapustnici nikoli ni odpovedal, ampak je nasprotno ves čas, tudi po njeni smrti, vlagal v nepremičnino zapustnice in to za svojo ženo in otroke. Svoj del zapuščine je užival vseh šestindvajset let od smrti zapustnice.

4. Dedič S. Č. v svoji pritožbi navaja, da je glede parc. št. 2025/18, k.o. Y., on dedič po oporoki do ½, poleg tega pa bi moral biti udeležen tudi pri drugi polovici kot zakoniti dedič zaradi smrti M. Č. Po odločitvi sodišča prve stopnje namreč pridejo kot dediči po M. Č. v poštev vsi zakoniti dediči po zapustnici, torej tudi on. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 139. člen ZD. Poleg tega je za tega pritožnika nelogična ustanovitev skupne lastnine na drugi polovici parc. št. 2025/18, k.o. Y. Če iz oporoke ne izhaja, kolikšen delež predstavlja gospodarsko poslopje glede na celotno vrednost nepremičnine, bi sodišče moralo ta delež ugotoviti, ne pa določiti skupne lastnine. Pritožnik se ne strinja z zneskom plačila nujnega dednega deleža N. Š., ker v tem nujnem dednem deležu ni upoštevano darilo 20.000,00 DIN, ki ga je zapustnica izplačala dedinji leta 1979. Poleg tega je ta dedinja tudi dedinja nedoločenega deleža pri parc. št. 2025/18, k.o. Y., kar je treba upoštevati pri izračunu za določitev njenega nujnega dednega deleža. 5. Dedinja N. Š. v svoji pritožbi navaja, da njej po oporoki ne gre noben solastniški delež, ampak le denarni znesek v višini njenega nujnega dednega deleža. Glede dvignjenih 50.000,00 Din ni razvidno, kdo in kdaj je ta denar dvignil, potrebno pa bi bilo upoštevati tudi obresti glede na potek časa. Opisuje svojo prikrajšanost pri dedovanju po njenem očetu leta 1964. 6. Pritožbe so utemeljene.

7. Pritrditi je pritožbam dedičev E. Č., V. Č., L. Č. in R. Č. o zmotni uporabi določbe 139. člena ZD. To določbo je uporabiti tako, kot to razlaga sodišče prve stopnje, torej da je smrt oporočnega dediča upoštevati kot njegovo odpoved dediščini, posledično čemur njegov dedni delež dedujejo zapustnikovi zakoniti dediči, v primeru, ko oporočni dedič umre pred zapustnikom. V kolikor pa dedič umre po zapustniku, kot je to bilo pri sinu zapustnice M. Č., je smiselno uporabiti 134. člen ZD po katerem preidejo pravice odpovedi na njegove dediče, v kolikor je dedič umrl pred koncem zapuščinske obravnave. To pomeni, da v tu obravnavani zadevi na mesto pokojnega zapustničinega sina M. Č. vstopijo njegovi dediči, to so njegova vdova, hči in sinova, vsak do ¼ njegovega dednega deleža. 8. Pritrditi bi bilo tudi pritožbi S. Č., da bi on moral biti udeležen pri dedovanju druge polovice parcele št. 2025/18, k.o. Y., v kolikor bi obveljalo stališče sodišča prve stopnje, da namesto pokojnega M. Č. vstopijo zakoniti dediči po zapustnici. Vendar so glede na v prejšnji točki pojasnjeno te pritožbene navedbe brezpredmetne. Enako velja za pritožbene pripombe o upoštevanju pri nujnem dednem deležu dedinje N. Š. njen delež na skupni lastnini parc. št. 2025/18, k.o. Y. Ta njen delež bi sodišče moralo upoštevati pri izračunu njenega nujnega dednega deleža. Vendar je pri tem dodati, da je slediti pritožbi S. Č. o nesprejemljivi ustanovitvi skupne lastnine v izpodbijanem sklepu o dedovanju. Po 3. točki drugega odstavka 214. člena ZD mora namreč sodišče v sklepu o dedovanju določiti tudi dedne deleže dedičev, v koliko je teh več. Sodišče prve stopnje je z ustanovitvijo skupne lastnine brez določenih dednih deležev kršilo prej citirano določbo ZD. V kolikor iz oporoke ne izhaja, kolikšen delež nepremičnine predstavlja gospodarsko poslopje, bo to pač moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti. Pri izračunu višine nujnega dednega deleža N. Š. je upoštevati vse, kar je ta že prejela od zapustnice, torej tudi znesek 20.000,00 DIN iz leta 1979. 9. Pritrditi je pritožbi dedinje N. Š., da ni zadosten sklep o dedovanju glede dvignjenih 50.000,00 DIN kot je ta zapisan v izreku izpodbijanega sklepa o dedovanju. Ne zadostuje namreč le ugotovitev, da ta znesek spada v zapuščino in da ga dedujejo navedeni dediči po določenih deležih. Da bo sklep popoln, je v njem potrebno določiti še, kdo in do kdaj je dolžan ta znesek plačati. Ni pa zakonske podlage za obrestovanje tega zneska, kot to zahteva pritožnica. Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti tudi o pritožbeni trditvi o nedvoumni oporočni volji zapustnice, da gre dedinji N. Š. nujni dedni delež v denarju. Pritožbene navedbe o prikrajšanosti N. Š. pri dedovanju po očetu so za ta zapuščinski in torej tudi za ta pritožbeni postopek brezpredmetne in zato neupoštevne.

10. Pritožbeno sodišče je v posledici zgoraj pojasnjenega pritožbam ugodilo, z njimi izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD). Ob ponovnem odločanju v tej zapuščinski zadevi naj ima zapuščinsko sodišče v vidu zgoraj podane pripombe pritožbenega sodišča.