Jedro

Res je sicer, kar navaja pritožnica, da ima že več let stike s hčerko pod nadzorom, kot tudi, da je na takšen način težje ustvari pristen stik s hčerko, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo potrebno pri odločanju o stikih upoštevati le korist deklice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in to tudi prepričljivo obrazložilo, da mati ne dojame koristi deklice, da ne dopusti strokovnih nasvetov in da tudi negativno vpliva na njeno osebnostno rast. Pri tem se je pravilno oprlo tudi na prepričljivo in strokovno mnenje izvedenke, ki je tako v pisnem mnenju kot tudi zaslišana na glavni obravnavi pojasnila, zakaj so koristni le minimalni stiki.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod II spremeni tako, da se v četrti vrstici odvzame besedica vsak in ob koncu prvega odstavka doda kot doslej pod nadzorom strokovne osebe Centra za socialno delo Ž. tako, da se izrek v prvem odstavku II glasi: “Stiki med materjo V. Č. K., rojeno 30. 8. 1961 in hčerko E. A. Č., rojeno 2. 4. 1999, ki so bili nazadnje določeni s sklepom opr. št. N 187/2008 z dne 8. 10. 2009, bodo od pravnomočnosti tega sklepa dalje potekali enkrat mesečno po dve uri drugi četrtek v mesecu od 12.30 ure do 14.30 ure oziroma ob drugem, dogovorno usklajenem terminu in pod nadzorom strokovne osebe Centra za socialno delo Ž.” V preostalem še izpodbijanem delu pa se pritožba predlagateljice zavrne in se v celoti potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I zavrnilo predlog predlagateljice, s katerim je predlagala spremembo ure izvajanja stikov z mladoletno E. A. Č. tako, da se določijo namesto vsak drugi torek od 13.30 do 15.30 ure vsako drugo sredo od 13.15 do 15.15 ure. Pod II pa je določilo, da bodo stiki potekali po pravnomočnosti tega sklepa enkrat mesečno po dve uri in v izreku sodbe navedlo vsak drugi četrtek v mesecu od 12.30 do 14.30 ure ali ob drugem dogovorjenem času, stiki pa se bodo izvajali v prostorih Centra za socialno delo Ž. ali ob upoštevanju vremenskih razmer in usklajenih interesih matere in otroka ter strokovne delavke po predhodnem dogovoru in po začetku srečanja v prostorih Centra za socialno delo, lahko pa tudi s skupnim sprehodom vseh treh v parku ali skupnim obiskom knjižnice ali ogledom kakšne kulturne prireditve ali skupnim obiskom slaščičarne oziroma na drug primeren način, s skupaj preživetim časom izven zaprtega prostora. Če pa bi stiki odpadli zaradi opravičljivih razlogov, pa se nadomestijo na drug, z dogovorom udeležencem določen dan, takoj ko odpade razlog, zaradi katerega stiki niso potekali. Prva nasprotna udeleženka Center za socialno delo Ž. je v odgovoru na predlog predlagateljice za spremembo stikov navedla, da je v korist otroka, da so ti stiki samo enkrat mesečno in ne več dvakrat mesečno. Tako je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka in ob upoštevanju mnenja izvedenke zaključilo, da je v korist mladoletne A., da so stiki z materjo le enkrat mesečno in ne dvakrat, kot je bilo določeno, zato je te stike tudi spremenilo tako kot izhaja iz II sodbe.

Zoper sklep se je pritožila predlagateljica, ki navaja, da izpodbija sklep v celoti, sodišču pa očita predvsem nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, pa tudi bistveno kršitev določb postopka. Sodišče je na njen predlog zmanjšalo obseg stikov kar za polovico, kar pa ni prav, saj ima vse od leta 2006 dalje stike le pod nadzorom. Predlog za spremembo odločbe o stikih je vložila na predlog Centra za socialno delo zaradi drugačne ure, ob kateri bodo stiki potekali, zato sodišče stikov ne bi smelo zmanjševati. Sodišče prve stopnje se tudi ne bi smelo opreti zgolj na mnenje izvedenke, saj je na zadnji glavni obravnavi predlagala zaslišanje druge izvedenke, ki bi upoštevala tudi želje in mnenje hčerke, ki je izrazila željo, da bi bili stiki drugačni. Sodišče prve stopnje je odločilo v nasprotju s koristmi in željami hčerke, storilo pa je tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker ni imenovalo drugega izvedenca, čeprav je prvo mnenje nasprotno osnovi, na kateri mora biti takšno mnenje izdelano. V pritožbi navaja, da ji je bila v letu 2006 hčerka odvzeta po odločbi CSD Ž., od takrat dalje pa z njo ne more imeti normalnih stikov. Stiki so vedno potekali pod nadzorom. V takšni situaciji pa ne more s hčerko ustvariti normalnega kontakta, zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in da se sklep spremeni tako, da se ugodi njenemu predlogu za spremembo ure stikov ali pa da se sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, ki naj izvede dokaz z zaslišanjem novega izvedenca. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka za sestavo pritožbe 110,40 EUR in za pavšalne stroške 20,00 EUR.

Pritožba je delno utemeljena, v kolikor je bilo potrebno v izreku delno spremeniti sklep sodišča prve stopnje, v preostalem in pretežnem delu pa ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa pod II. navedlo,da bodo stiki potekali enkrat mesečno po dve uri, vsak drugi četrtek v mesecu od 12.30 do 14.30 ure. Takšna odločitev pa je sama s seboj v nasprotju, saj je sodišče določilo stike le enkrat mesečno. Ker gre za kršitev, ki jo lahko pritožbeno sodišče samo odpravi (ZPP člen 354/1), je pritožbeno sodišče izrek sklepa v prvem odstavku pod II. spremenilo tako, da je odstranilo besedo vsak, tako da je ostala vsebina izreka: enkrat mesečno, drugi četrtek v mesecu. Prav tako pa je dodala, kar sicer izhaja iz obrazložitve, da bodo stiki potekali pod nadzorom delavke Centra za socialno delo.

Pravica do stikov je urejena v 106 členu ZZZDR kot pravica otroka, da ima stike z obema staršema in kot pravica staršev, da imata pravico stika z otrokom. Tudi, kadar je otrok v reji, v skladu z določbo 156 čl. ZZZDR, ne preneha pravica starša do stikov z otrokom. Vendar pa mora sodišče pri odločanju o stikih predvsem upoštevati otrokove koristi. Ker je to ena od temeljnih pravic tako otroka kot staršev, mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, kadar to pravico omeji. To pa je sodišče prve stopnje v tem postopku tudi storilo.

Res je sicer, kar navaja pritožnica, da ima že več let stike s hčerko pod nadzorom, kot tudi, da je na takšen način težje ustvari pristen stik s hčerko, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo potrebno pri odločanju o stikih upoštevati le korist deklice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in to tudi prepričljivo obrazložilo, da mati ne dojame koristi deklice, da ne dopusti strokovnih nasvetov in da tudi negativno vpliva na njeno osebnostno rast. Pri tem se je pravilno oprlo tudi na prepričljivo in strokovno mnenje izvedenke,ki je tako v pisnem mnenju kot tudi zaslišana na glavni obravnavi pojasnila, zakaj so koristni le minimalni stiki.

Pritožnica sodišču očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kršenje načela kontradiktornosti,, ki jo vidi v tem, ker sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za zaslišanje nove izvedenke. V pritožbi ponavlja, da je bilo stališče izvedenke že v prejšnjem postopku zelo odklonilno do nje, zato je tudi predlagala zaslišanje nove izvedenke. Vendar pa sodišče utemeljeno njenemu dokaznemu predlogu ni sledilo, kar je v sklepu tudi obrazložilo. Pravilno je zaključilo, da je mnenje izvedenke dr. M. T. popolno, izvedenka pa je na glavni obravnavi tudi obrazložila, zakaj meni, da je v korist deklice, da se stiki omejijo le enkrat mesečno in da so ti stiki pod nadzorom. Pritožnica izpostavlja dejstvo, da izvedenka ni bila seznanjena s hčerino željo o stikih, vendar je izvedenka tudi na te trditve v svojem mnenju prepričljivo odgovorila. Sodišče prve stopnje ji je sledilo, ko je navedla, da so stiki, kot si jih zamišlja A. povezani s tem, da deklica želi imeti več svobode, tudi to, da je na sploh njena težnja, da obvladuje dogajanje, v katerega je vključena, izvedenka pa je še podala svojo bojazen, da je motiv zato, če je izrazila, da bi želela biti za vikend z mamo, predvsem ta, da bi imela večji manevrski prostor za stvari, ki si jih sama želi in najbrž ne bi bilo vse v korist deklici. Res je sodišče dolžno preveriti in tudi upoštevati voljo otroka, vendar pa le ob preizkusu, ali je tako izražena volja tudi v otrokovo korist. Takšen preizkus pa je sodišče napravilo in pravilno zaključilo, da niti stiki brez nadzora niti pogostejši stiki ne bi bili v korist deklice, še posebno ob lastnostih matere, ki tekom postopka ni pokazala da zaznava koristi otroka niti ni pripravljena sprejemati strokovne pomoči. Pritožnica v pritožbi izpostavlja dejstvo, da od leta 2006 nima neposrednih stikov s hčerko, pač pa le stike pod nadzorom in da nikoli ni bilo poskušeno, da bi bili mati in hči skupaj brez stalnega nadzora strokovnjaka, vendar pa je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa odgovorilo tudi na te pritožničine navedbe. Pri zaključkih o nujnosti stikov pod nadzorom in o omejevanju takšnih stikov se sodišče ni oprlo zgolj na mnenje izvedenke, pač pa tudi na ostale dokaze, ki jih je skrbno in celostno ocenilo. Pod točko 6 sklepa je obširno obrazložilo, zakaj ni sledilo predlagateljičinemu predlogu z zaslišanje novega izvedenca in zakaj se je oprlo na prepričljivo mnenje izvedenke T. Pritožnica očita izvedenkino nestrokovnost tudi zato, ker je izvedenka vztrajno ponavljala, da se predlagateljica s hčerko ne zna pogovarjati in da stiki niso v redu in niso koristni. Zaradi takšnega mnenja izvedenke predlagateljica ne more verjeti izvedenki in meni, da izvedenka ni strokovna. Vendar nima prav. Sodišče je že tekom postopka na prvi stopnji ugotovilo predlagateljičin nekritičen odnos do vseh institucij, ki pomagajo njeni hčerki, in da sama odklanja strokovno pomoč. Ne držijo pritožbene navedbe o tem, da ima deklica samo določene razvojne težave, pač pa so problemi mladoletne A. hujši in povezani tudi s predlagateljičinim odnosom do nje. Zaključki sodišča prve stopnje o tem, da mati slabo vpliva na hčerko so zato pravilni. Predlagateljica ni strokovnjakinja, zato bo morala strokovne zadeve prepustiti strokovnjakom, v kolikor res želi pomagati svoji hčerki pa sprejeti strokovno pomoč. Izvedenka je v mnenju jasno in prepričljivo povedala, da bi se v primeru, da bi lahko mati imela drugačne stike s hčerko, moral njen odnos do hčerke popolnoma spremeniti, česar pa predlagateljica niti ne želi niti ne uvidi. Zato obširne pritožbene navedbe, s katerimi skuša izpodbiti zaključke sodišča prve stopnje ne morejo omajati teh zaključkov. Sodišče prve stopnje je skrbno in vestno ocenilo vsak dokaz posebej, tako mnenje izvedenke, kot tudi poročilo osnovne šole in navedbe druge nasprotne udeleženke, ki je imela vlogo rejnice, iz vseh teh dokazov pa tudi izhaja pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje o tem, zakaj je potrebno stike omejiti na enkrat mesečno in pod nadzorom.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vse pravno pomembne okoliščine, pri tem se je pravilno oprlo na določbe ZZZDR, ki urejajo pravico do stikov in omejitev te pravice (čl. 156, 106) in pravilno zavrnilo predlog predlagateljice o spremenjenih stikih dvakrat mesečno in odločilo glede nasprotnega predloga prve nasprotne udeleženke in v korist otroka, da bodo stiki potekali enkrat mesečno. Pravilno je tudi zaključilo, da je potrebno, da stiki potekajo pod nadzorom. Zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP čl. 365).

Pritožnica s pritožbo ni uspela, saj je sodišče le delno in po uradni dolžnosti spremenilo izrek sklepa, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP čl. 165).