Jedro

Če je v zakonu predpisan rok za vložitev take vrste tožbe kot je spremenjena tožba, je ta dopustna le, če je sprememba tožbe izvršena pred iztekom prekluzivnega roka. Če je izvršena po preteku prekluzivnega roka, je tožba vložena prepozno in obravnavanje take spremenjene tožbe ni dopustno. Tožbo mora sodišče zato zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (izreku pod tč. 1, 2 in 3) razveljavi in v tem delu tožba zavrže. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 11.334,00 SIT, v roku 15 dni, da ne bo prisilne izterjave.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženca motila tožnika v njuni posesti pešhoje in vožnje po parceli št. 775/1 k.o. Z. s tem, da sta 19.4.1993 na traso te poti nanosila 5 večjih kamnov, teže 20 do 30 kg in tožnikoma onemogočila hojo in vožnjo ter tožencema nato naložilo, da vzpostavita prejšnje stanje in se v bodoče vzdržita podobnih motitvenih dejanj ter tožnikoma povrneta pravdne stroške.

Kar sta tožnika zahtevala več oz. drugače (ugotovitev pravice stvarne služnosti na parc.št. 775/1 k.o. Z.) je zavrnilo.

Proti temu sklepu se pritožujeta toženca iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP.

Navajata, da sta tožnika najprej vložila tožbo z zahtevkom za varstvo služnostne pravice, med postopkom pa sta 23.9.1993 tožbeni zahtevek spremenila na ugotovitev motenja posesti in varstvo posesti. Posestno varstvo zaradi motenja posesti bi lahko uveljavljala v roku 30 dni od dneva motenja oz., ko sta zvedela za storilca. Sodišče bi moralo zaradi zamude tega prekluzivnega roka tožbo zavreči. Sodišče bi moralo tožbo zavreči tudi zato, ker tožnika tožbenega zahtevka nista ustrezno modificirala. Kljub temu je odločilo o tožbenem zahtevku, vendar je z izrekom sklepa prekoračilo svoja pooblastila. Odločitev je napačna tudi iz vsebinskih razlogov, ker ni razčistilo, ali nastavljeni kamni dejansko motijo vožnje ali ne. Na ogledu je ugotovilo, da je del parcele št. 775/1, kjer so postavljeni kamni, v celoti poraščen in nezvožen ter da bi kamni v primeru vožnje po tem travnatem delu parcele vožnje motili.

Pritožba je utemeljena.

Tožnika sta v tem postopku najprej vložila tožbo (dne 14.5.1993) za varstvo služnostne pravice v smislu določila 57.čl. Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih - v nadaljevanju ZTLR, s katero sta zahtevala, da toženca prenehata protipravno posegati (ovirati oz.

onemogočati) izvrševanje njune služnostne pravice hoje in vožnje. Na naroku za glavno obravnavo dne 9.9.1993 (list.št. 6) pa sta tožbeni zahtevek spremenila v zahtevek za varstvo posesti stvarne služnosti v smislu določila 75.čl. ZTLR. S pripravljalno vlogo z dne 23.9.1993 sta nato le še spremenila številko parcele, na katero so bili nastavljeni kamni, ki ju motijo v izvrševanju te stvarne služnosti.

Sprememba dejanske in pravne podlage zahtevka ter predloga tožbenega zahtevka je sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka in sprememba tožbe v smislu 1. odst. 191. čl. ZPP. Taka sprememba tožbe pomeni, da je prejšnja tožba umaknjena in da je vložena nova tožba z drugačnim zahtevkom. Če je v zakonu predpisan rok za vložitev take vrste tožbe kot je spremenjena oz. nova tožba, je ta dopustna le, če je sprememba tožbe izvršena pred iztekom prekluzivnega roka. Če je izvršena po preteku prekluzivnega roka je tožba vložena prepozno in obravnavanje take spremenjene tožbe ni dopustno. Po 77. čl. ZTLR je sodno varstvo pred motenjem oz. odvzemom posesti mogoče zahtevati v 30. dneh od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od nastanka motenja. Tožnika sta v konkretnem primeru zvedela za motenje in motilca najkasneje 14.5.1993, ko sta vložila tožbo zaradi varstva služnostne pravice, spremembo tožbe v tožbo zaradi motenja posesti pa sta izvršila dne 9.9.1993, torej po izteku subjektivnega prekluzivnega roka 30 dni iz 77. čl. ZTLR. Sodišče prve stopnje bi ob takem stanju moralo tožbo kot prepozno zavreči v skladu s 1. odst. 282. čl. ZPP. Ker tega ni storilo je bistveno kršilo določbo pravdnega postopka (kršitev iz 1. odst. 354. čl. v zvezi s 1. odst. 282. čl. ZPP), zaradi katere je sodišče druge stopnje moralo utemeljeni pritožbi tožencev ugoditi in izpodbijani del sklepa razveljaviti ter tožbo zavreči (369. čl. ZPP).

Ob razveljavitvi izpodbijanega dela sklepa in zavrženju tožbe je sodišče druge stopnje odločilo tudi o vseh stroških postopka (2. odst. 166. čl. ZPP). Tožnika v postopku nista uspela, zato sta dolžna povrniti tožencema, ki sta uspela v celoti njune pravdne stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Ker v postopku na prvi stopnji toženca dotedanjih stroškov nista priglasila (list.št. 15) do povračila morebitnih stroškov tega dela postopka nista upravičena. Upravičena pa sta toženca do povračila stroškov za pritožbo. Njune pritožbene stroške je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z veljavno Tarifo zakona o sodnih taksah in Tarifo za odvetniške storitve v skupnem znesku 11.334,00 SIT.