Jedro

Družbenik, ki je bil direktor družbe izbrisane iz registra na podlagi ZFPPod, ki je opustil izvrševanje svoje funkcije poslovodstva in ni kontroliral vodenja poslov in nastanek obveznosti, se ne more sklicevati, da ni imel vpliva na poslovanje družbe in nastanek obveznosti, zato ima status aktivnega družbenika v smislu odločbe Ustavnega sodišča U I 135/00.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica krije sama svoje pritožbenega stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor dolžnice T. K. zoper sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2000/08813 z dne

9.3.2004 zavrne. Dolžnici je naložilo, da je dolžna upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 29.620,80 SIT s pripadajočimi obrestmi.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo dolžnica T. K. iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, v kateri predlaga, da se ugovoru ugodi in predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico T. K. zavrne. V pritožbi navaja, da je bil dejanski lastnik in direktor izbrisane družbe K. d.o.o. njen očim R. D. On je pritožnici in ostalim družbenikom zagotovil, da bo za vse posle skrbel sam in da njih ne bo obremenjeval z ničemer. Dolžnica je bila takrat stara 22 let in mu je verjela ter zaupala. Njeno imenovanje na mesto direktorja je bilo le formalno. Vsa pooblastila je prepustila očimu. R. D. je sklepal vse pogodbe, podpisoval naročilnice in dobavnice in samostojno posloval s sredstvi družbe.

To bi lahko potrdil tudi upnik, če se ga zasliši na sodišču. Dolžnica na poslovanje družbe ni mogla vplivati, zlasti pa ne na njeno finančno poslovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Za obveznosti družbe izbrisane iz registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij odgovarjajo družbeniki (4. odstavek

27. člena Zakona o finačnem poslovanju v zvezi s 394. členom Zakona o gospodarskih družbah), razen če dokažejo, da niso bili aktivni družbeniki v smislu odločbe Ustavnega sodišča U I 135/00. Pri tem se presoja: -kakšen vpliv je imel družbenik na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem; - kakšna je bila njegova stopnja vključenosti v gospodarjenje družbe;

- koliko je bil seznanjen z gospodarjenjem družbe; - kakšen je bil interes družbenika za sodelovanje v družbi; - ali so obveznosti nastale, ko je bil še družbenik izbrisane družbe.

Presoja se torej, koliko je posamezni družbenik osebno prispeval (tudi z opustitvami dolžnega ravnanja) oziroma kolikšen je bil njegov vpliv na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti družbe.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo: - da je bila pritožnica edina ustanoviteljica družbe K. d.o.o. (v letu 1992), šele v letu 1994 so se ji pridružili ostali trije družbeniki;

- da je bila pritožnica v sodnem registru ves čas obstoja družbe formalno navedena kot edini zakoniti zastopnik družbe, čeprav iz sklepa skupščine družbe izhaja, da je bila razrešena te funkcije dne 23.7.1998; - da je obveznost, ki se izterjuje v tem postopku, nastala v letu 1996, torej v času, ko je bila pritožnica direktor te družbe.

Na podlagi teh dejstev je pravilno zaključilo, da je pritožnico T. K. šteti kot aktivno družbenico družbe K. d.o.o. v smislu citirane ustavne odločbe in da zato odgovarja za obveznosti družbe in je utemeljeno zavrnjen njen ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njo.

S pritožbenimi navedbami, da je bil dejanski direktor družbe njen očim, ki je zagotovil, da bo za vse poskrbel sam, da mu je zato prepustila vsa pooblastila in je zato on samostojno posloval s sredstvi, da je bil edini podpisnik na žiro računu in da je on sklepal vse posle, se pritožnica ne more rešiti svoje odgovornosti aktivne družbenice družbe K. d.o.o.. Ravno s svojimi navedbami potrjuje obstoj njene odgovornosti, saj je opustila dolžnost poslovodenja družbe. Če je vodenje družbe prenesla na drugo osebo, bi morala opravljati vsaj kontrolno funkcijo nad dejanji te osebe.

Njeno sklicevanje na mladost in sorodstveno zvezo, ni upoštevno. Z opustitvijo dolžnega ravnanja, ko ni kontrolirala vodenje poslov in nastanek obveznosti družbe, kot direktor pa je bila to dolžna, sedaj ne more zatrjevati, da ni imela vpliva na poslovanje družbe in nastanek obveznosti družbe.

Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da je dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče ugotovilo, da je bila tožnica aktivni družbenik družbe K. d.o.o., zmotno ugotovljeno. Pritožbeni razlog ni podan. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in 38. členom ZIZ).