Jedro

Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če pa se začne, sodišče tožbo zavrže. Tožnik, ki je že vodil postopek zoper toženo stranko, ki je kasneje prišla v stečaj, mora zato v primeru, če je bil po pravočasni prijavi terjatve napoten na pravdo, nadaljevati prekinjeni postopek, ne pa začeti novega z vložitvijo nove tožbe. V takšnem primeru se navedena nova tožba zavrže v skladu s 3. odst. 189. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče tožbo tožeče stranke z dne 07.10.1996, ki se glasi: "Ugotovi se, da obstoji terjatev v višini 300.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.06.1994 dalje do plačila in pripadajočih pravdnih stroškov tožnice M. K. zoper toženo stranko M. p.o. - v stečaju", zavrglo. Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožeča stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP. Navaja, da je po prijavi terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku stečajni senat le-to nepravilno napotil na pravdo, čeprav je pred tem že imela vloženo odškodninsko tožbo na takratnem Temeljnem sodišču v Kranju. Zaradi napotitvenega sklepa je tožeča stranka vložila omenjeno tožbo, ki pa jo je sodišče zavrglo. Pritožba ni utemeljena. Iz navedb tožeče stranke v tožbi in v pritožbi ter iz priloženih listin je razvidno, da je tožeča stranka pravilno prijavila svojo terjatev v višini 300.000,00 SIT v stečajnem postopku nad toženo stranko M. p.o. (dne 17.04.1996). To je bila dolžna storiti, kljub temu da se je za plačilo navedene odškodnine že vodil postopek pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opr. št. P 408/94 (glej 1. odst. 137. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidacji - ZPPSL). Ker pa stečajni senat njene terjatve ni priznal, ampak jo je s sklepom z dne 20.09.1996 napotil na pravdo, bi morala tožeča stranka pravilno predlagati nadaljevanje po zakonu (zaradi stečaja) prekinjene pravde, to je pravde, ki se je že vodila pod opr. št. P 408/94 pred Okrajnim sodiščem v Kranju. Tožeča stranka pa je namesto tega nepravilno vložila pred Okrožnim sodišče v Kranju povsem novo tožbo (dne 07.10.1996). Ta pa ni bila dovoljena in jo je bilo treba zavreči že iz razloga, ker je o istem zahtevku med strankama že tekla pravda (glej 3. odst. 194. čl. ZPP/77 in 3. odst. 189 čl. ZPP/99). Pritožbeni razlogi niso podani. Zato je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti in izpodbijani sklep potrditi v skladu z 2. točko 265. čl. ZPP (čeprav iz drugih razlogov). Izrek o stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka kot pritožnica ni zaznamovala.