Jedro

Ob odsotnosti protidokazov je, upoštevaje način poslovanja med strankama in izvedenih dokazov, procesnopravno neoporečna dokazna ocena, da je bila med pravdnima strankama sklenjena kupoprodajna pogodba in da je bila kupnina plačana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka je dolžna povrniti tožnici stroške odgovora na revizijo v višini 1.008,00 EUR v petnajstih dneh od prejema te odločbe, od tedaj dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med pravdnima strankama obstoji pravno razmerje po kupoprodajni pogodbi z dne 15. 1. 1997 iz naslova katerega je toženka dolžna izročiti tožnici v last in posest nepremičnine parc. št. 978/1, 978/2, 978/3 in 978/4, vse vl. št. 616 k.o. ... Toženki je naložilo, da tožnici izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice pri zgoraj navedenih nepremičninah ter da te nepremičnine izroči v posest tožnici. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka sama trpi stroške postopka. V celoti je zavrnilo zahtevek iz nasprotne tožbe za plačilo 40.591,53 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov. Toženki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do navedb toženke, da je podjetje D. d. o. o., pooblastila za prodajo nepremičnine že 10. 2. 1997; da se ni opredelilo do navedb toženke glede izvora sporne druge strani pogodbe; do njenih protiargumentov v zvezi s pogodbo med toženko in A. A.; do pritožbenih navedb v zvezi z naravo pogodbe (ali gre za predpogodbo ali glavno pogodbo), do trditev toženke, da kupnina ni bila plačana in da tožnica ni predložila potrdila, iz katerega bi izhajalo, da je denar posodila toženki. V nadaljevanju se sprašuje, kako naj bi priča P. karkoli vedela o izročitvi kupnine. Kot protispisno označi ugotovitev pritožbenega sodišča, da naj bi kupnino za nepremičnino, katere formalna lastnica je toženka, plačala tožnica, kar naj bi izpovedala B. B. Nejasna in procesno nepravilna pa je tudi ugotovitev sodišča, da so se nepremičnine formalno prepisovale na toženko. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnica v skladu z določbo 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 15. 1. 1997 zahteva izročitev spornih nepremičnin, za katere je že poravnala kupnino.

7. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v poslovnem razmerju v zdaj izbrisani družbi D. d. o. o., katere pravna naslednica je tožnica. Nadalje je v dokaznem postopku ugotovilo naslednje: - tožnica je opravila zamenjavo nepremičnine na C. 1 s stanovanjem na C. 5. Oba lastnika nepremičnin, ki so se zamenjale, sta potrdila prejem kupnine s strani tožnice; - tožnica je toženki izročila kupnino za nakup nepremičnine na C. 1; - računovodkinja družbe, priča B. B., je izpovedala, da so se nepremičnine velikokrat zgolj formalno prepisovale na toženko; - kupoprodajna pogodba v prilogi A2 ni prirejena. Pri tem sklepu se je oprlo na izpovedbo priče D. D., ki je omenjeno pogodbo poznala in je izpovedala, da je fotokopija prodajne pogodbe identična izvirniku.

8. Vprašanje pristnosti kupoprodajne pogodbe je dejansko vprašanje. Sodišče prve stopnje je v celoviti in prepričljivi dokazni oceni, ki je prestala pritožbeni preizkus, ugotovilo, da toženka ni dokazala, da predložena pogodba ni enaka originalu, ki sta ga podpisali pravdni stranki, ter da je tožnica toženki izročila kupnino za sporno nepremičnino. Neutemeljeni so revizijski očitki, da sodišči nista pojasnili domnevnih nedoslednosti, ki naj bi sledili iz pogodbenih določil, kar naj bi predstavljalo kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je pod točko 7 obrazložitve pojasnilo, da neskladja med stranema pogodbe ni, saj se termin „predpogodba“ pojavi konsistentno, upoštevajoč 3. alinejo prvega člena Kupoprodajne pogodbe, ki določa, da ima pogodba do 10. 6. 1997 naravo predpogodbe in da je bila pretvorba predpogodbe v kupoprodajno pogodbo predvidena in urejena s strani pravdnih strank. Že revidentka sama je v pripravljalni vlogi z dne 23. 9. 2008 (list. št. 295) pojasnjevala, da naj bi bila pogodba z dne 15. 1. 1997 glede na svojo vsebino predpogodba, ki bi dobila značaj prodajne pogodbe pod pogojem, da toženka tožnici ne bi vrnila 153.000,00 DEM in da družba D. nepremičnine ne bi prodala tretjemu in si pridržala kupnino. Šlo naj bi tako za tri možne opcije - poplačilo, prodaja tretjemu in pridržanje kupnine ali prenos lastninske pravice na družbo D. s pobotom kupnine. Ker se nepremičnina ni prodala, toženka pa ni zatrjevala, da bi posojilo vrnila, je stopila v veljavo prodajna pogodba, ki toženki nalaga prenesti lastninsko pravico na nepremičnini na tožnico.

9. Revizijsko sklicevanje na pooblastilo za prodajo nepremičnine, ki ga je toženka dala družbi D. še pred potekom roka za vrnitev posojila, je v skladu s pojasnili toženke v njeni pripravljalni vlogi z dne 23. 9. 2008. Poleg tega je sodišče prve stopnje na str. 17 obrazložitve opozorilo, da je bila kupnina za nepremičnine s strani tožnice plačana po podpisu pooblastila, kar govori v prid temu, da je bil med pravdnima strankama sklenjen pravni posel. Revizijski očitki (da izpovedba priče D. D. ne izpodbija revidentkine teze o prirejeni pogodbi in da tožnica kupnine ni plačala), ki dokazno oceno izpodbijajo ali relativizirajo, so nedovoljeni (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Nestrinjanja z dokazno oceno tudi ni moč uveljavljati pod preobleko procesne kršitve. Sodišče druge stopnje se je v obrazložitvi sodbe na str. 4 opredelilo do dokazne ocene tako v zvezi s pristnostjo pogodbe kot tudi v zvezi z vprašanjem plačila kupnine. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da iz izpovedb prič B. B., D. D., E. E. in F. F. prepričljivo izhaja, da je kupnino za nepremičnino na C. 1 v celoti izročila tožeča stranka. Kot sta izpostavili že sodišči druge in prve stopnje, toženka tekom pravdnega postopka ni ponudila dokaza, da je kupnino za nepremičnino, katere lastnica je, plačala sama. Ob odsotnosti protidokazov je, upoštevaje način poslovanja med strankama in izvedenih dokazov, procesnopravno neoporečna dokazna ocena, da je bila med pravdnima strankama sklenjena kupoprodajna pogodba in kupnina plačana. Drugačnega pravnega zaključka ne terja revizijsko zatrjevanje glede nedoslednosti v zvezi z vprašanjem ali je kupnino plačala tožnica ali družba D. (ob tem, da je tožnica njena pravna naslednica).

10. Revidentka zgolj pavšalno navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do protiargumentov toženke v zvezi s pogodbo med toženko in A. A. z dne 21. 10. 1997, zato revizijsko sodišče na ta očitek ni odgovarjalo.(1) Vrhovno sodišče namreč v revizijskem postopku na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zato je revident tisti, ki mora zatrjevano kršitev opisati, opredeliti in vsebinsko obrazložiti.

11. Revizijski očitek o morebitni neveljavnosti pogodbe zaradi prepovedi lex commissorie pa ni podprt s pravočasnimi in ustreznimi trditvami toženke, da je sklenjena pogodba predstavljala zavarovanje tožničine terjatve.

12. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo toženke v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

13. Ker toženka z revizijo ni uspela, je v skladu s prvim odstavkom 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožnici dolžna povrniti stroške odgovora na revizijo, ki so bili odmerjeni po priloženem stroškovniku (list. št. 531 spisa) v skladu z Odvetniško tarifo (druga točka izreka).

Op. št. (1): prim. odločbo VS RS II Ips 715/2009.