Jedro

Po prvem odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 - v nadalj. ZPPSL) je objektivna predpostavka izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, med drugim podana, če je imelo izpodbijano pravno dejanje za posledico zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Običajno v poslovnem prometu je, da si prevzemnik terjatve, ki še ni zapadla in katere izterljivost je lahko vprašljiva, zaračuna provizijo oziroma, da se taka terjatev diskontira.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje opr.št. II Pg 658/96 z dne 8.7.1997 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je pravno dejanje - pogodba o odstopu terjatve (cesija) - tožeče stranke z dne 15.5.1996, storjena v korist tožene stranke, brez učinka proti stečajni masi tožeče stranke in naložilo toženi stranki vrnitev zneska 1.219.420,40 sit s pripadki v stečajno maso.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava brez obrazložitve.

Sodišče druge stopnje je, v skladu z drugim odstavkom 365. in 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, preiskusilo prvostopno sodbo v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti. Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Po prvem odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 - v nadalj. ZPPSL) je objektivna predpostavka izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, med drugim podana, če je imelo izpodbijano pravno dejanje za posledico zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Med strankam je bilo ves čas postopka nesporno, da tožena stranka ni bila upnik tožeče stranke, zato bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek izvajati v smeri, ali je tožena stranka z izpodbijanim pravnim dejanjem prejela del premoženja tožene stranke brezplačno ali za neznatno plačilo (glej ZPPSL s komentarjem, GV Lj.1994, str. 195).

Iz navedb strank, listinskih prilog in izpovedb prič izhaja, da je tožena stranka prevzela nezapadlo terjatev, ki jo je imela tožeča stranka do NEK Krško in tožeči stranki takoj nakazala denarna sredstva (gotovino), ki jih je tožeča stranka nujno potrebovala za izplačilo plač svojim delavcem. Običajno v poslovnem prometu je, da si prevzemnik terjatve, ki še ni zapadla in katere izterljivost je lahko vprašljiva, zaračuna provizijo oziroma, da se taka terjatev diskontira. (glej komentar 113. člena ZPPSL in 398. člena ZOR).

Prvostopno sodišče bi zato moralo ugotoviti, ali je bil med strankama dogovorjeni diskont nesorazmeren za takšno obliko poslov, oziroma, ali ga je mogoče šteti kot brezplačno razpolaganje tožeče stranke.

Primernost diskonta je možno ugotoviti tudi z primerjavo stroškov za najeti kratkoročni kredit. Odločitev prvostopnega sodišča je zato preuranjena in pritožba utemeljena. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze v nakazani smeri in ugotoviti, ali so bili s takšnim poslom stečajni upniki res oškodovani.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih stranka ni priglasila.