26. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojnega podjetnika Brodarstvo Jurij Gorjan, s.p., Piran, na seji dne 26. maja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Skupne razlage nekaterih konvencij Mednarodne pomorske organizacije se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Skupno razlago določb nekaterih mednarodnih konvencij, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (v nadaljevanju Skupna razlaga), o kateri sta se dne 5. 2. 1998 sporazumeli delegaciji pristojnih ministrstev Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Skupna razlaga naj bi napačno razlagala določbo 6. člena Mednarodne konvencije o tovornih črtah (Uredba o ratifikaciji Mednarodne konvencije o tovornih črtah, Uradni list SFRJ, MP, št. 4/69 in nasl. – v nadaljevanju Konvencija o tovornih črtah) v zvezi s točko a(iv) Pravila 3 Poglavja I Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (Uredba o ratifikaciji Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, Uradni list SFRJ, MP, št. 2/81 in nasl. – v nadaljevanju Konvencija SOLAS). Konvencija o tovornih črtah naj bi v prvem odstavku 6. člena določala, da sme uprava (tj. vlada države tistih ladij, ki plujejo pod njeno zastavo) oprostiti izvajanja konvencijskih določb ladje, ki opravljajo mednarodna potovanja med bližnjimi sosednjimi pristanišči dveh ali več držav, če vlade držav, v katerih so takšna pristanišča, menijo, da bi bilo glede na naravno zaščitenost ali za pogoje takih potovanj med temi pristanišči nerazumno ali neizvedljivo, če bi se za te ladje uporabljale določbe Konvencije o tovornih črtah. Enako naj bi določal tudi 100. člen Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/01 in nasl. – v nadaljevanju PZ). Izpodbijana Skupna razlaga naj bi izključevala uporabo Konvencije SOLAS ter tako izjemoma dovoljevala, da lahko ladje lesene konstrukcije opravljajo prevoze potnikov po Jadranskem morju v času od 1. aprila do 31. oktobra, če plujejo do 12 morskih milj od kopnega in če ne prevažajo več kot 100 potnikov z namenom enodnevnih izletov oziroma 36 kabinskih potnikov za večdnevna križarjenja. Sposobnost takšnih ladij naj bi se ugotavljala s "Spričevalom o sposobnosti ladje za plovbo".

2.Pobudnik navaja, da se ukvarja s prevozom potnikov po Jadranskem morju. V ta namen naj bi imel dve ladji, eno lesene konstrukcije za prevoz 67 potnikov in eno kovinske konstrukcije za prevoz 147 potnikov. Ker naj bi zaradi sprejete Skupne razlage turistične prevoze z lesenimi ladjami lahko opravljali tudi drugi prevozniki in mu s tem povzročali nelojalno konkurenco, naj bi mu bila kršena pravica do svobodne gospodarske pobude. Zato naj bi bila Skupna razlaga v neskladju s 100. členom PZ ter s tretjim odstavkom 74. člena in z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

B.

3.Na podlagi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo vloži pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudnikov pravni položaj se mora ob morebitni ugoditvi pobude izboljšati.

4.Z izpodbijano Skupno razlago sta Republika Slovenija in Republika Hrvaška omilili pogoje za opravljanje prevozov potnikov z ladjami lesene konstrukcije, ki veljajo po Konvenciji SOLAS in po kateri z ladjami lesene konstrukcije teh prevozov prevozniki sploh ne bi smeli opravljati. Skupna razlaga je torej glede na pobudnikove navedbe o lastništvu ladje lesene konstrukcije pobudniku v korist, zato se njegov pravni položaj z morebitno ugoditvijo pobudi ne bi izboljšal. Kolikor pa pobudnik nasprotuje Skupni razlagi, ker posledično omogoča prevoze potnikov tudi drugim prevoznikom, lastnikom ladij lesene konstrukcije, ki lahko te prevoze opravljajo pod enakimi konkurenčnimi pogoji kot pobudnik, pa je pobudnikov interes le posreden, ekonomski interes, ki za utemeljitev pravnega interesa v smislu 24. člena ZUstS ne zadostuje. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo že zaradi neizkazanega pravnega interesa, ni ugotavljalo drugih procesnih predpostavk (npr. pravne narave izpodbijane Skupne razlage).

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj