Jedro

Del stare parc. št. 2946 B. je na podlagi določil ZLNDL prešel v last denacionalizacijskega upravičenca, oziroma njegovih dedičev, zato ne more biti predmet vrnitve po ZDen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano delno odločbo je Upravna enota Piran v denacionalizacijski zadevi denacionalizacijskega upravičenca pok. A.A. zavrnila zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo parc. št. 2946 iz vl. št. 3363 k.o. B. v delu, ki se nanaša na del novo nastale parc. št. 1821/2 iz vl. št. 1368 k.o. C. v izmeri 424 m. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da iz identifikacijskega potrdila št. 47-03/007 z dne 8. 1. 2007, ki ga je izdelal D.D. s.p. izhaja, da so iz parc. št. 2946 k.o. B. deloma nastale parc. št. 1783/1, parc. št. 1822/1, parc. št. 1822/2, parc. št. 1821/2 in parc. št. 1823. vse k.o. C. Predmet izpodbijane odločbe je le tisti del parc. št. 2946 iz vl. št. 3363 k.o. B., iz katerega je nastal del nove parc. št. 1821/2 vpisane v vl. št. 3608 k.o. C. v izmeri 424 m2. Iz aktualnega zemljiškoknjižnega izpiska Okrožnega sodišča v Piranu izhaja, da je parc. št. 1821/2 danes vpisana v navedeni vložek 1308 k.o. C., pri katerih je vpisana lastninska pravica na ime lastnikov E.E. do 36/64, F.F. do 21/64 in G.G. do 7/64. Glede na to, da je v zadevi obravnavani del stare parc. št. 2946 vpisane v vl. št. 336 k.o. B. na podlagi določil Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97) prešel v last denacionalizacijskega upravičenca, oziroma njegovih dedičev, ne more biti predmet vrnitve po ZDen.

Tožena stranka je s svojo odločbo št. 4904-60/2007/72 z dne 5. 8. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi in dopolnitvi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi povzema kronološki pregled parcelacij in prehajanja lastništva spornih nepremičnin in meni, da je površina parcele, ki je predmet delne odločbe nepravilno ugotovljena. Sodišču predlaga, da izpodbijano delno odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi.

Prizadeta stranka H.H. v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke kot neresnične in neutemeljene. Navaja kronološki potek parcelacij spornih parcel in zaključuje, da iz aktualnega zemljiškoknjižnega stanja jasno izhaja, da je na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini sporna nepremičnina postala last že navedenih fizičnih oseb, zato ne more biti predmet denacionalizacije. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje in odločbe upravnega organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da je predmet izpodbijanega sklepa upravnega organa prve stopnje denacionalizacija dela nekdanje parc. št. 2946 vpisane v vl. št. 3363 k.o. B. v delu, ki se nanaša na novo nastalo parc. št. 1821/2 sedaj vpisano v vl. št. 3608 k.o. C. v izmeri 424 m2. Iz upravnih spisov izhaja, da so iz parc. št. 2946 k.o. B. deloma nastale parc. št. 1783/1 (vrt 242 m2), parc. št. 1822/1 (vrt 97 m2 in stavba 50 m2), parc. št. 1822/2 (vrt 259 m2), parc. št. 1821/2 (vrt 424 m2), ki je predmet izpodbijane delne denacionalizacijske odločbe in parc. št. 1823 (vrt 198 m2), vse k.o. C. Iz zemljiškoknjižnega izpiska Okrajnega sodišča v Piranu izhaja, da je parc. št. 1821/2 v času izdaje izpodbijane odločbe bila vpisana v vl. št. 2608 k.o. C., pri kateri vpisana lastninska pravica na ime lastnikov E.E. do 36/64, F.F. do 21/64 in G.G. do 7/64. Denacionalizacijskemu zavezancu je bila lastninska pravica na spornem delu parcele odvzeta z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč v letu 1958, vendar je na podlagi istega zakona denacionalizacijski zavezanec ohranil pravico uporabe. Pravico uporabe na parceli je bila po smrti denacionalizacijskega zavezanca po podatkih zemljiškoknjižnega vložka št. 3363 k.o. B. predmet dedovanja in prostih razpolag še pred uveljavitvijo ZDen. Po podatkih zemljiško knjižnega vložka št. 3608 k.o. C. je lastninska pravica v korist že navedenih pravnih naslednikov knjižena na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 in 59/01 – ZLNDL), zato vzpostavitev lastninske pravice na podlagi 31. člena ZDen v korist že prej navedenih oseb ni mogoča. Glede na navedeno so vsi ugovori tožeče stranke neutemeljeni, saj je predmet izpodbijane delne odločbe le že olastninjen del nacionalizirane parc. št. 2946. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, izpodbijana odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki 2: Odločitev glede stroškov postopka temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.