Jedro

Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna (5. odstavek 17. člena ZOdv), je bil omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. V nasprotju z novo OT je namreč ZOdvT v 6. poglavju (32. do 40. člen ZOdvT) določal (nižje) nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike. Ni podlage za zaključek, da bi bili odvetniki postavljeni po ZDZdr v drugačnem položaju od drugih odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti (npr. v kazenskih postopkih).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se odvetnici M. K. iz ..., iz sredstev sodišča poplača nagrada v znesku 134,43 EUR.

2. Zoper sklep je odvetnica M. K. vložila predlog za izdajo popravnega sklepa, podrejeno pritožbo, in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna vse priglašene stroške postopka, vključno s pritožbenimi stroški. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker ji je na podlagi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) priznalo le polovico zneska, ki bi ji pripadal po Odvetniški tarifi(1) (OT). Sklep ji priznava le polovico nagrade iz 1. alineje 2. točke prvega odstavka tarifne številke 23 OT, kar znaša 125 točk. Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je 10. 2. 2015 sprejela sklep, ki ga pritožbi prilaga, da so odvetniki v okviru zastopanja po uradni dolžnosti po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) upravičeni do celotne nagrade po veljavni OT. Citirani sklep OZS kot razlagalca tarife je za sodišče obvezujoč, in ker ga ni upoštevalo, je zagrešilo bodisi očitno pomoto, bodisi kršilo materialno pravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o stroških pridržalnega postopka (o nagradi odvetnici M. K. za zastopanje pridržane osebe A.), ki po določbi 68. člena ZDZdr bremenijo proračun. Po stališču sklepa, ki mu pritožba nasprotuje, odvetnici, ki je bila v postopku ZDZdr postavljena na podlagi drugega odstavka 42. člena ZDZdr po uradni dolžnosti, na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv pripada le polovica nagrade, ki bi ji sicer pripadala po OT, veljavni od 10. 1. 2015. 5. Pritožba pravilnost odločitve izpodbija s sklicevanjem na, v sklepu OZS, z dne 10. 2. 2015 zavzeto stališče, da so odvetniki v okviru zastopanja po uradni dolžnosti po ZDZdr upravičeni do celotne nagrade po veljavni OT.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ker navedenega sklepa, ki je za sodišče obvezujoč, ni upoštevalo. Resda 19. člen OT določa, da upravni odbor Odvetniške zbornice daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife, ki so jih v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških, vendar v predmetni zadevi ne gre za razlago o uporabi tarife, temveč razlago petega odstavka 17. člena ZOdv. Slednja je v pristojnosti sodišča. 7. Določba petega odstavka 17. člena ZOdv(2) se v za odločitev pomembnem delu, glasi: „ Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT“.

8. Jezikovna razlaga te določbe ne nudi podlage za pritožbeno stališče, da ne velja za odvetnika postavljenega (po uradni dolžnosti) po ZDZdr. Tudi zakonodajno gradivo predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu(3) ne nudi podlage za drugačen zaključek. V obrazložitvi 1. člena ZOdv-D je pojasnjeno, „da bo nova OT(4) iz naslova plačil za delo odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti, in odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, povečala proračunske izdatke. Zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države se s predvideno dopolnitvijo veljavnega 17. člena ZOdv določajo nižja plačila za odvetnike, ki opravljajo storitve brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti. Na ta način bodo učinki nove OT za državni proračun dolgoročno ustrezno omejeni.“ Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila za odvetnike plačane iz državnega proračuna je bil omejitev javno finančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. V nasprotju z novo OT je namreč ZOdvT v 6. poglavju (32. do 40. člen ZOdvT) določal (nižje) nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike. Ni torej podlage za zaključek, da bi bili odvetniki, postavljeni po ZDZdr, v drugačnem položaju od drugih odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti (npr. v kazenskih postopkih).

9. Ob robu naj pritožbeno sodišče le še doda, da je določba 36. člena ZOdvT, ki je določala nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna, veljala tudi za odvetnike, postavljene po uradni dolžnosti po ZDZdr.

10. Po povedanem je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in ker ni po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih in materialnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 2/2015. Op. št. (2): Z Zakonom o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D) je bil za četrtim odstavkom 17. člena ZOdv dodan peti odstavek (1. člen ZOdv-D), ki določa nižja plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi) za odvetnike, ki opravljajo storitve brezplačne pravne pomoči in zastopanje po uradni dolžnosti.

Op. št. (3): Poročevalec Državnega zbora RS z dne 4. 12. 2014. Op. št. (4): Po določbi 4. člena ZOdv-D se 1. člen ZOdv-D začne uporabljati z dnem uveljavitve nove odvetniške tarife, ki velja od 10. 1. 2015.