Jedro

Prvostopenjsko sodišče ima možnost, da se zaradi pospešitve pridobivanja podatkov v okviru pravosodnega sodelovanja obrne na Evropsko pravosodno mrežo ali na slovensko predstavništvo pri Eurojustu, kot to določata 91. in 94. člen Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije.

Izrek

Zoper obdolžene A. A., C. C., B. B. in D. D. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku pripor podaljša še za tri mesece, to je do 6. 8. 2023 do 6.00 ure.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem na Ptuju je v teku kazenska preiskava zoper obdolžene A. A., B. B., C. C. in D. D. zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem in sedmem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zoper obdolženega A. A. pa še za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena v zvezi s 34. členom KZ-1, zoper obdolženega C. C. pa za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Zoper obdolženega B. B. je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju s sklepom I Kpd 43865/2022 z dne 7. 2. 2023 odredila pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in s sklepi I Kpd 43865/2022 z dne 8. 2. 2022 iz istega pripornega razloga še zoper obdolžene A. A., B. B. in D. D. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je pritožbe njihovih zagovornikov zavrnil s sklepoma I Ks 43865/2022 z dne 11. 2. 2023 in 13. 2. 2023. Pripor je bil s sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 43865/2022 z dne 3. 3. 2023, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kp 43865/2022 z dne 21. 3. 2023 podaljšan še za dva meseca, za obdolženega A. A. do 6. 5. 2023 do 6.00 ure, za obdolženega C. C. do 6. 5. 2023 do 6.01 ure, za obdolženega B. B. do 6. 5. 2023 do 6.03 ure in za obdolženega D. D. do 6. 5. 2023 do 6.10 ure.

2. S sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča na Ptuju I Kpr 43865/2022 z dne 17. 4. 2023 je bila zoper obdolžence uvedena preiskava. Sklep o uvedbi preiskave ni pravnomočen. Dne 25. 4. 2023 je državno tožilstvo vložilo zahtevo, da se preiskava razširi še na dodatna kazniva dejanja. O predlogu sodišče še ni odločilo.

3. Okrožna državna tožilka je dne 25. 4. 2023 na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP predlagala, da se obdolžencem pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti podaljša še za tri mesece. Ocenjuje, da utemeljenost suma za vsa očitana kazniva dejanja izhaja iz do sedaj zbranih dokazov, ki so priloženi kazenski ovadbi (prestreženi pogovori v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov, ugotovitve tajnega opazovanja, zbrana obvestila, podatki tujih varnostnih organov itd.) in so povzeti že v zahtevi za preiskavo, na katero se sklicuje. Obstoj utemeljenega suma je preiskovalna sodnica obrazložila v sklepu o uvedbi preiskave, prav tako je bil predmet presoje v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora. Državna tožilka pojasnjuje, da so bile v hišnih preiskavah obdolžencem zasežene neznane snovi in orožje. Policija je državnemu tožilstvu že posredovala poročila o opravljenih preiskavah zaseženega orožja ter analizah zaseženih snovi, iz katerih izhaja, da gre za prepovedane droge. Državna tožilka dodaja, da je bil pregledan tudi pretežni del elektronskih naprav.

4. Na podlagi analiz policijskih strokovnih služb ter podatkov pregleda elektronskih naprav je državno tožilstvo vložilo predlog, da se zahteva za preiskavo razširi, in sicer med drugim zoper C. C. zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem in sedmem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1. Ocenjuje, da obstoji utemeljen sum, da je obdolženec kot član hudodelske združbe skupaj s soobdolženim E. E. na ozemlje Republike Slovenije spravil tujce, ki za vstop v državo niso imeli dovoljenja, in sicer tako, da je E. E. v nočnih urah dne 20. 4. 2021 po prejemu lokacije s strani C. C. v najeto kombinirano vozilo pri Sv. Urbanu na Hrvaškem sprejel 23 tujcev, jih v Slovenijo prepeljal mimo uradnega mejnega prehoda do lokacije blizu italijanske meje v kraju Sežana, kjer je posnel njihov izstop, za kar jima je bilo obljubljeno plačilo v višini od 3.500,00 do 7.000,00 EUR, pri čemer so se tujci prevažali v tovornem delu vozila, kjer niso imeli sedežev in varnostnih pasov niti dovolj prostora in zraka ter so bili izpostavljeni nevarnosti za njihovo zdravje in življenje. Državna tožilka meni, da utemeljen sum izhaja iz uradnega zaznamka o pregledu podatkov na mobilnem telefonu, zaseženem E. E., na katerem je bila najdena komunikacija med njim in neznano osebo glede najema vozila ter komunikacija med obdolžencema glede lokacij pri Sv. Urbanu na Hrvaškem in Sežani.

5. Dodatno je državno tožilstvo predlagalo razširitev preiskave še za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Utemeljen sum, da je obdolženi C. C. na svojem domu z namenom, da bi jo drugim prodal, hranil skupaj 386,01 g prepovedane droge konoplje, po oceni državne tožilke izhaja iz zapisnika o hišni preiskavi z dne 6. 2. 2023. Med preiskavo na naslovu ... dne 6. 2. 2022 so policisti v več škatlah in kozarcih našli posušene rastlinske delce. Državna tožilka se sklicuje na poročili o preiskavah, iz katerih izhaja, da je bila najdena prepovedana droga konoplja, na večini škatel in kozarcev pa so bile zavarovane obdolženčeve biološke sledi, zasežena pa je bila tudi tehtnica za odmerjanje prepovedane droge.

6. Višja državna tožilka ocenjuje, da se niso spremenile niti okoliščine, zaradi katerih je bilo treba zoper obdolžence odrediti pripor. Sklicuje se na razloge, ki so bili predstavljeni na pripornih narokih 7. in 8. 2. 2023, ter razloge odločb sodišč, s katerimi je bil pripor zoper obdolžence odrejen oziroma podaljšan. Navaja, da se pri vseh štirih obdolžencih kot objektivna okoliščina, ki narekuje podaljšanje pripora iz ponovitvene nevarnosti, kaže velika mera organiziranosti in delovanja v okviru večje hudodelske združbe, ki je delovala na območju več držav. Obdolženim A. A., B. B. in C. C. se očita dalj časa trajajoča kriminalna dejavnost. A. A. se skupno očita sedemnajst izvršitvenih dejanj, v združbi naj bi imel pomembno vlogo, saj naj bi organiziral prevoze, voznike in prejemanje plačil. Pomembni vlogi v združbi naj bi imela tudi C. C. in , medtem ko se obdolženemu D. D. očitata dve izvršitveni ravnanji v vlogi voznika, pri čemer pa naj bi se zavedal, da je v organizacijo prevozov, za katere tujci plačujejo visoke zneske, vpleteno večje število ljudi v več državah. Obdolženi A. A., C. C. in D. D. so bili v preteklosti že kaznovani zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, D. D. pa tudi za najhujša kazniva dejanja zoper življenje in telo (umor, rop), pri izvrševanju kaznivih dejanj jih že izrečene kazni niso ustavile. Od izvrševanja kaznivih dejanj obdolženega C. C. ni ustavilo dejstvo, da je bil za istovrstno kaznivo dejanje že prijet. Njegovo prijetje tudi na druge tri soobdolžence ni delovalo na način, da bi z izvrševanjem kaznivih dejanj prenehali, kar kaže na njihovo brezobzirno neupoštevanje družbenih pravil. Vsem štirim obdolžencem se očita izvrševanje dejanj z izkoriščanjem osebne in ekonomske stiske tujcev, ki so jih z namenom zasledovanja lastne premoženjske koristi izpostavili resni nevarnosti za življenje in zdravje. Po oceni državne tožilke zato obstoji resna bojazen, da bi obdolženci z izvrševanjem kaznivih dejanj, če bi bili izpuščeni na prostost, nadaljevali. Obdolženi D. D. se je sicer v januarju 2023 po daljšem času zaposlil, kar pa po mnenju državne tožilke, sploh glede na njegovo predkaznovanost, ne daje garancije, da obdolženec s kriminalno dejavnostjo ne bi nadaljeval. Meni, da enakega cilja, tj. odvrnitve obdolžencev od ponavljanja kaznivih dejanj, ni mogoče doseči z milejših ukrepom, ocenjuje pa tudi, da je ukrep pripora sorazmeren zagroženim zapornim kaznim. Milejšega ukrepa hišnega pripora po njenem stališču ne opravičujejo niti zdravstvene težave, na katere je opozarjal obdolženi B. B., saj mu slednje očitno ni preprečevalo, da bi izvrševal kazniva dejanja, za njegovo zdravstveno oskrbo pa bo tudi v priporu poskrbljeno.

7. Državna tožilka pojasnjuje, da preiskava še ni zaključena. Sodišče je za 26. 5. 2023 na zaslišanje vabilo pet od petnajstih predlaganih prič. Zaslišati bo moralo dva obdolženca, ki se nahajata v priporu oziroma zaporu na Madžarskem. Prek evropskega preiskovalnega naloga bo moralo pridobiti dokaze od madžarskih pravosodnih organov. Sodišče tudi še ni odločilo o predlogu za razširitev preiskave, v zvezi s katerim mora sodišče zaslišati obdolžence, in v katerem državno tožilstvo predlaga zaslišanje štirih dodatnih prič. Sodišče mora tako odločiti o predlogu za razširitev preiskave, izvesti predlagane dokaze in pridobiti prevode. Glede na navedeno in glede na obseg zadeve ter potreben čas za pripravo obtožnice državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče pripor za vse štiri obdolžence podaljša še za tri mesece.

8. Predlog za podaljšanje pripora je bil vročen obdolžencem in njihovim zagovornikom. Zagovornik obdolženega B. B., odvetnik Z. Z., se je o predlogu izjavil. Podaljšanju pripora nasprotuje in Vrhovnemu sodišču predlaga, da pripor odpravi ali ga nadomesti s hišnim priporom. Meni, da pri obdolžencu ne obstojijo okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja. Očita se mu, da je pri prevozih sodeloval le, če ga je k njim pozval soobdolženi A. A., ki se nahaja v priporu. Obdolženi B. B. stikov z organizatorji ilegalnih prevozov nima, opravljanja prevozov ali delovanja v vlogi predhodnice pa iz hišnega pripora ne bi mogel izvrševati. Poleg tega ima obdolženec hude zdravstvene težave, zaradi katerih je delno invalidsko upokojen. V letu 2020 je prejel presajeno ledvico, zaradi česar prejema obsežno terapijo, v letu 2022 je bil operiran zaradi tumorja hipofize, težave pa ima tudi s ščitnico. Zaradi transplantacije ledvice prejema terapijo, ki zavira njegov imunski sistem, življenjsko ga lahko ogrozi vsaka okužba, negativno pa nanj vpliva tudi stres. V priporu ne more nadzorovati stikov in se izogibati okužbam, zaradi dialize pa nanj negativno vplivajo tudi sredstva za vezanje in vklepanje, ki jih pri izvrševanju hišnega pripora ne bi bilo treba uporabljati.

9. O predlogu za podaljšanje pripora se je izjavila tudi zagovornica obdolženega D. D., odvetnica X. X.. Meni, da ni podan utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano kaznivo dejanje, iz predloga višje državne tožilke pa naj tudi ne bi izhajalo, zakaj pri obdolžencu obstoji nevarnost, da bi kazniva dejanja ponavljal, ter zakaj je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep. Obdolženčeva domnevna kriminalna aktivnost je bila s strani policije razkrita, kar po zagovorničinem mnenju pomeni, da obdolženec kaznivih dejanj ne more ponavljati. Podrejeno predlaga, da se pripor nadomesti s hišnim priporom, saj obstojijo dejstva, ki utemeljujejo sklepanje, da ga bo spoštoval. V izogib ponavljanju se dodatno sklicuje na svojo izjavo o predlogu višje državne tožilke za podaljšanje pripora z dne 6. 3. 2023. 10. Preiskovalna sodnica je v pojasnilu, ki ga je podala na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP navedla, da preiskava še ni končana. Sodišče je zaslišalo del v zahtevi za preiskavo predlaganih prič. Ena od vabljenih prič je z naroka 26. 4. 2023 opravičeno izostala, naslednja naroka sta določena za 4. in 8. 5. 2023. Ni mogoče predvideti, ali bo za zaslišanje vseh treba določiti dodatne naroke. Narok za zaslišanje obdolžencev po vloženi zahtevi za razširitev preiskave je določen na 19. 5. 2023, ni pa jasno, ali bo mogoče na tem naroku zaslišati vseh šest obdolžencev, na katere se zahteva nanaša. Dva izmed obdolžencev, J. J. in I. I., se nahajata v zaporu oziroma priporu na Madžarskem, zaslišati ju bo treba z uporabo evropskega preiskovalnega naloga. Treba je pridobiti tudi manjkajoče izsledke preiskav in zavarovanj elektronskih podatkov iz zaseženih elektronskih naprav ter manjkajoče rezultate preiskav zaseženih snovi in sledov. Preiskovalna sodnica navaja, da si bo prizadevala, da se preiskava zaključi v roku treh mesecev.

11. V skladu z drugim odstavkom 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča po poteku treh mesecev, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor največ za tri mesece. Za kaznivo dejanje po šestem in sedmem odstavku 308. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora obdolžencem je tako podan.

**Glede utemeljenega suma**

12. Utemeljenost suma, da naj bi obdolženi A. A. bil tisti, ki je sodeloval s člani hudodelske združbe iz tujine in organiziral delovanje združbe v Sloveniji, obdolžena B. B. v enajstih primerih, obdolženi C. C. pa v petih primerih pridobivala voznike za izvajanje prevoza prebežnikov in kot tako imenovana predhodnika spremljala prevoz prebežnikov, obdolženi D. D. pa v septembru 2022 dvakrat peljal kombi s prebežniki, izhaja iz dokazov, dobljenih tekom predkazenskega postopka. Tekom predkazenskega postopka, ki je bil uveden po pregledu mobilnih telefonov, ki so bili zaseženi obdolženemu G. G., ko je bil prijet ob prevozu ilegalnih prebežnikov, sta bila avgusta oziroma septembra 2022 zoper obdolžene A. A., B. B. in C. C., pa tudi H. H., E. E. in I. I. odrejena ukrepa tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP in nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in zavarovanje dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v elektronskem komunikacijskem omrežju po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP. V sklepu o uvedbi preiskave je za vsako kaznivo dejanje obrazloženo, na podlagi katerih dokazov, zbranih s takoimenovanimi posebnimi preiskovalnimi ukrepi je podan utemeljen sum, ki obdolžence povezuje s kaznivim dejanjem. Poleg navedenega utemeljen sum za posamezna kazniva dejanja izhaja tudi iz podatkov, dobljenih ob ustavitvi voznikov ilegalnih prebežnikov, tako v Sloveniji, kot tudi v Romuniji, na Madžarskem in v Avstriji, podatkih o prehodih meje obdolžencev, izpisov telekomunikacijskih podatkov in baznih postaj, ter podatkih o najemu vozil, s katerimi naj bi bili opravljeni ilegalni prevozi v povezavi z GPS podatki o gibanju teh vozil, kar vse je podrobno obrazloženo v sklepu o uvedbi preiskave. Utemeljenost suma se z dosedanjo izvedbo dokazov med preiskavo, to je zaslišanje prič, ki so oddali v najem vozila, s katerimi naj bi združba opravila prevoze prebežnikov, ni omajala, saj so vse zaslišane priče potrdile, da so vozila oddale v najem, večina prič pa je potrdila tudi, da so bila vozila opremljena z GPS napravo. Partnerica obdolženega A. A. pa se je poslužila pravne dobrote.

13. Posplošene trditve zagovornice obdolženega D. D., da zbrani podatki ne dajejo podlage za utemeljen sum, da naj bi obdolženi D. D. izvršil očitani kaznivi dejanji, niso utemeljene. Preiskovalna sodnica je v sklepu o uvedbi preiskavi v točkah 16 in 17 podrobno povzela dokaze, na podlagi katerih je podan utemeljen sum, da so obdolženci storili kaznivi dejanji, opisani pod točko I/9 in 10, pri katerih naj bi sodeloval obdolženi D. D. Pod točko 9 se obdolžencem očita, da naj bi v času od 22. do 24. 9. 2022 poskusili opraviti prevoz ilegalnih prebežnikov iz kraja Szeget na Madžarskem, ki je blizu srbsko-madžarske meje, preko Madžarske do madžarsko-avstrijske meje. V navedenem obdobju naj bi trikrat odšli v Szeget na Madžarskem, vendar naj bi zaradi policijske kontrole na Madžarskem od izvršitve kaznivega dejanja odstopili. Ob prvem odhodu na Madžarsko naj bi tam pustili vozilo Peugeot Boxer, ki naj bi ga vozil D. D. in katerega naj bi najeli z namenom prevoza beguncev. Utemeljenost suma tako izhaja iz posnetih pogovorov med obdolženima A. A. in C. C. ter C. C. in D. D., podatkih o gibanju vozila Peugeot Boxer, ki naj bi ga najel prav obdolženi D. D., pa tudi iz podatka madžarskih varnostnih organov, da naj bi prav v kritičnem času z vozilom partnerice obdolženega F. F., ki naj bi pri kaznivem dejanju tudi sodelovala, bil storjen prekršek na območju Madžarske.

14. Utemeljen sum, da naj bi D. D. skupaj s C. C. in A. A. dne 28. 9. 2022 v sodelovanju s C. C. in v organizaciji A. A., opravil prevoz dvajsetih beguncev od srbsko-madžarske meje do kraja Schattendorf v Avstriji, prav tako izhaja iz posnetih pogovorov med obdolženima A. A. in C. C. ter C. C. in D. D., ter poslanimi SMS sporočili med spremljanimi telefonskimi številkami, v povezavi s podatki o tajnem opazovanju in sporočilom avstrijskim varnostnih organov, da so prijeli petnajst državljanov Indije, pri tem pa zaznali kombinirano vozilo, ki naj bi ga vozil obdolženi D. D. **Glede pripornega razloga** Obdolženi A. A. 15. Pritrditi je predlagateljici, da vloga obdolženega A. A., ki naj bi bil vezni člen med člani hudodelske združbe, ki so delovali na področju več držav in člani združbe iz Slovenije, katerih delo naj bi organiziral obdolženi, kaže na realno nevarnost, da bi na prostosti z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval. Tako naj bi obdolženi v času od 16. 6. 2022 pa do februarja 2023, ko mu je bila odvzeta prostost, organiziral 17 posamičnih prevozov ilegalnih prebežnikov, kar potrjuje sklep o njegovi ponovitveni nevarnosti. Na ponovitveno nevarnost kaže tudi obdolženčeva obsežna predkaznovanost zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, ki sega vse v leto 1993. Tako mu je bila s sodbo Deželnega sodišča v Gradcu, ki je postala pravnomočna maja 2015 izrečena zaporna kazen pet let, katere izvršitev je bila prenesena v našo državo. Pred tem je bila obdolžencu s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju februarja 2008 izrečena enotna kazen deset let in osem mesecev zapora, zaradi kaznivih dejanj velike tatvine. Nazadnje sta mu bili v letu 2014 in 2015 zaradi kaznivih dejanj goljufije pred Okrajnima sodiščema v Trebnjem in na Ptuju izrečeni pogojni obsodbi. Obdolženec naj bi tako v tem postopku obravnavana kazniva dejanja pričel izvrševati v juniju 2022, kar je le kratek čas po poteku zadnje preizkusne dobe, ki je potekla v začetku leta 2022. Vse navedeno kaže, da ga niti izrečena dolgoletna zaporna kazen, niti pogojne obsodbe obdolženca naj ne bi odvrnile od izvrševanja kaznivih dejanj, pri čemer naj bi v tem postopku obravnavano kaznivo dejanje, ki naj bi bilo izvršeno iz koristoljubnosti, izvršil na način, da naj bi bila ogrožena varnost in tudi življenje prebežnikov. Vse navedeno napotuje na zaključek, da je pripor edino sredstvo, s katerim je mogoče obdolžencu učinkovito preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje, ki naj bi jih izvrševal iz koristoljubnosti.

Obdolženi B. B. 16. Pritrditi je državni tožilki, da se tudi okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora obdolženemu B. B. niso spremenile. Obdolženi je utemeljeno osumljen, da je v pol leta kar enajstkrat sodeloval pri prevozu migrantov na način, da je vozil kot predhodnica z namenom opozarjanja na policijske kontrole, pri tem pa naj bi v nekaterih primerih tudi pridobil šoferje in organiziral tudi vozilo za prevoz prebežnikov, v primeru uspešno opravljenih prevozov pa naj bi navedeno tudi video dokumentiral. Od izvrševanja kaznivega dejanja naj bi ga ne odvrnilo da so bili v dveh primerih tujci prijeti s strani madžarskih varnostnih organov, niti, da so bili v treh primerih vozniki, ki so opravljali prevoze, pri kaznivem dejanju zaloteni in je bil zoper njih odrejen pripor (zoper I. I. in J. J. na Madžarskem, zoper soobdolženega C. C. pa pred Okrožnim sodiščem v Kopru). Prav tako naj bi ga od izvršitve kaznivega dejanja ne odvrnilo njegovo zdravstveno stanje, ki ga v odgovoru izpostavlja njegov zagovornik. Obdolženec, ki je bil dne 1. 8. 2022 odpuščen iz UKC Maribor, po tem, ko je bil operiran zaradi tumorja hipofize, naj bi že približno tri tedne po odpustitvi, to je 23. 8. 2022 nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj. Utemeljeno je osumljen, da je od 23. 8. do 6. 9. 2022 vozilo s prebežniki spremljal kot predhodnica, štirikrat, z enakim namenom pa naj bi se na Madžarsko štirikrat napotil tudi v oktobru 2022, pri čemer v dveh primerih prevozi niso bili opravljeni iz razloga, ker so bili tujci prijeti. Naslednje kaznivo dejanje naj bi izvršil po približno mesecu dni, to je 26. 11. 2022, to je le dobrih deset dni po tem, ko je bil ponovno pregledal v UKC Maribor, tokrat zaradi sprememb na ščitnici. Utemeljeno je osumljen, da je sodeloval tudi pri izvršitvi zadnjega očitanega kaznivega dejanja pred prijetjem, to je 2. 2. 2023, ko naj bi hudodelska združba iz razloga, ker se je obdolženemu B. B. avto pokvaril, od izvršitve kaznivega dejanja odstopila. Vse navedeno tudi po oceni Vrhovnega sodišča kaže na tako visoko stopnjo ponovitvene nevarnosti na strani tega obdolženca, ki jo je mogoče odvrniti edino le s podaljšanjem pripora.

17. Pritrditi je njegovemu zagovorniku, da obdolženec do sedaj ni kaznovan. Vendar navedeno ob tem, ko ga od izvrševanja kaznivega dejanja ni odvrnilo niti njegova predhodna operacija, to je presaditev ledvice, niti operacija tumorja, ki je bila izvedena v času, ko naj bi obdolženec izvrševal kazniva dejanja, niti prijetje treh voznikov vozil z ilegalnimi prebežniki, niti prijetje prebežnikov s strani policistov nima takšne teže, da ponovitvena nevarnost ne bi bila podana. Ob tolikšni vztrajnosti obdolženca, usmerjeni v izvrševanje kaznivega dejanja, je zavzemanje njegovega zagovornika, za nadomestitev pripora s hišnim priporom neutemeljeno. Hišni pripor je mogoče odrediti obdolžencem, od katerih je mogoče pričakovati, da se bodo sami, prostovoljno vzdržali nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj, tovrstnega pričakovanja pa obdolženčeva dosedanja ravnanja ne opravičujejo. Obdolžencu se med drugim tudi očita, da naj bi za prevoze pridobival voznike, kar mu z odreditvijo hišnega pripora ne bi bilo mogoče preprečiti. Možnost, da bi zaradi uporabe sredstev za vklepanje ob prevozu obdolženca iz pripora na sodišče, prišlo do poškodbe tvorbe, ki jo ima obdolženec na zapestju roke v posledici dialize, za presojo ali je mogoče ponovitveno nevarnost odpraviti s hišnim priporom, ni relevantna. Pritrditi je sicer zagovorniku, da se obdolžencu očita, da je deloval po navodilih soobdolženega A. A., zoper katerega je prav tako odrejen pripor, vendar navedeno ponovitvene nevarnosti obdolženega B. B. samo po sebi ne odpravlja. Ob upoštevanju, da iz očitkov v sklepu o uvedbi preiskave izhaja, da obdolženec pozna poti za ilegalni prevoz tujcev tako ob srbsko-madžarski, romunsko-madžarski in avstrijsko-madžarski meji, kakor tudi na meji med Hrvaško in Slovenijo, je podana realna nevarnost, da bi se na prostosti ponovno povezal s člani hudodelske združbe in z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljeval. Zagovornik poudarja še, da naj bi obdolženi sam neposredno ne prevažal tujcev in naj bi tako ne ogrožal njihovega zdravja in življenja. Navedeno je sprenevedajoče in za obdolženca ne more razbremeniti, saj naj bi bil visoko v hierarhiji hudodelske združbe, ki naj bi s svojim delovanjem neposredno ogrožala zdravje in življenje prebežnikov. Da naj bi bila njegova vloga za uspešno izvršitev kaznivega dejanja odločilna pa kaže, da je hudodelska združba od prevoza tujcev na Madžarskem dne 2. 2. 2023 odstopila prav iz razloga, ker naj bi se pokvarilo vozilo obdolženega B. B., čeprav se je tako navedeni, kakor tudi vozilo, s katerim, naj bi se opravil prevoz prebežnikov, že nahajali na Madžarskem, v bližini meje z Romunijo, kjer naj bi prebežnike prevzeli.

Obdolženi C. C. 18. Pritrditi je državni tožilki, da predkaznovanost obdolženega C. C., kot zlasti okoliščina, da je kljub temu, da je bil pri kaznivem dejanju, ki se v tem postopku očita tudi drugim obdolžencem (iz sklepa o uvedbi preiskave pod točko I/1 izhaja, da naj bi navedeni prevoz organiziral soobdolženi A. A., kot predhodnica pa naj bi vozil soobdolženi B. B.) prijet in je zoper njega tekel kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Kopru, z izvrševanjem kaznivih dejanj prevoza ilegalnih prebežnikov nadaljeval, kaže na visoko stopnjo njegove ponovitvene nevarnosti. Obdolženi je bil dne 23. 6. 2022 prijet v Senožetih, ko je v kamionu prevažal 21 prebežnikov. Zoper njega je bil po prijetju v postopku, ki se je pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodil pod K 39282/2022 odrejen pripor, iz katerega je bil izpuščen dne 21. 7. 2022. V predmetnem kazenskem postopku pa je obdolženec utemeljeno osumljen, da naj bi le kratek čas po izpustitvi na prostost, to je dne 8. 8. 2022 sodeloval pri izvršitvi novega kaznivega dejanja prevoza ilegalnih prebežnikov, in sicer v vlogi spremljevalnega vozila. Prav tako naj bi v mesecu septembru dvakrat, to je 3. 9. in 5. 9. 2022 kot spremljevalno vozilo sodeloval pri prevozu ilegalnih prebežnikov. Tako naj bi kaznivo dejanje ponovil le en dan preden je bil dne 6. 9. 2022 opravljen predobravnavni narok pred Okrožnim sodiščem v Kopru, na katerem je obdolženec krivdo priznal. Kljub priznanju krivde in izrečeni kazni tri leta in osem mesecev zapora in stranski denarni kazni, pa naj bi obdolženec v mesecu septembru še dvakrat sodeloval pri izvrševanju istovrstnega kaznivega dejanja. Navedeno tudi po oceni Vrhovnega sodišča kaže na tako visoko stopnjo ponovitvene nevarnosti na strani obdolženca, ki jo je mogoče odpraviti le s podaljšanjem pripora.

19. Takšno presojo utrjujejo tudi podatki kazenskega lista za obdolženega C. C., ki je bil vse od leta 1999 dalje kontinuirano obsojen za premoženjska kazniva dejanja, tako pred sodišči v Republiki Sloveniji, kakor tudi pred sodiščem v Avstriji. Tako mu je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 38745/2011, ki je postala pravnomočna dne 5. 12. 2012 izrečena enotna kazen enajst let zapora, pred Deželnim sodiščem v Gradcu pa mu je bila s sodbo 132 HV 15/2014b, ki je postala pravnomočna dne 5. 5. 2015, izrečena kazen zapora pet let (pri tem iz kazenskega lista za soobdolženega A. A. izhaja, da je bila z navedeno sodbo tudi temu obdolžencu izrečena kazen pet let zapora). Tako tudi obdolženega C. C. izrečene dolgoletne zaporne kazni, kakor tudi odrejen pripor in tek kazenskega postopka, niso odvrnile od izvrševanja kaznivih dejanj zaradi pridobivanja premoženjske koristi.

Obdolženi D. D. 20. Državna tožilka v predlogu navaja, da so tudi na strani obdolženega D. D. še vedno podane okoliščine, ki utemeljujejo priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, kot je bil ugotovljen v pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora. Navaja, da kljub temu, da se obdolžencu očitata zgolj dve izvršitveni ravnanji v vlogi voznika, ki naj bi ga angažiral soobdolženi C. C., naj bi obdolženi vedel, da sodeluje pri prevozih, ki so dobro organizirani, saj so ti prevozi potekali po ozemlju različnih držav, da je vedel, da tujci zanje plačujejo visoke zneske, katerih del kot nagrado prejmejo tudi vozniki, kar pomeni, da naj bi ravnal iz koristoljubnosti. Poleg predstavljanih objektivnih okoliščin izvršitve kaznivih dejanj je predlagateljica poudarila tudi subjektivne okoliščine, to je, da je bil že večkrat kaznovan zaradi najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, pa ga niti izrečene zaporne kazni, niti predhodno prijetje drugih voznikov, med njimi C. C., ki naj bi angažiral obdolženca, niso odvrnile od izvrševanja kaznivih dejanj. Navedeno kaže na njegovo izjemno vztrajnost in brezobzirnost do družbenih pravil in vrednost. Poudarila je še, da so bili s kaznivim dejanjem tujci izpostavljeni resni nevarnosti za življenje in zdravje, saj so bili prevažani v tovornih delih kombiniranih vozil, kar vse kaže na nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj, s tem pa ogrozil življenje in premoženje več ljudi. Ob predstavljenem predlogu državne tožilke ni mogoče pritrditi zagovornici, da predlagateljica ni obrazložila ponovitvene nevarnosti, neogibne potrebnosti in sorazmernosti pripora.

21. Vrhovno sodišče pritrjuje državni tožilki, da predstavljene okoliščine, zlasti obdolženčeva obsežna predkaznovanost kaže na realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljeval. Obdolženec je bil vse od leta 1993 dalje večkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. Tako mu je bila s sodbo temeljnega sodišča v Celju - enote v Celju K 309/1993 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Kp 236/94 z dne 30. 6. 1994 izrečena enotna kazen dvajset let zapora, ki jo je prestal v juliju 2011. Kmalu po prihodu s prestajanja zaporne kazni je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II K 27668/2013, ki je postala pravnomočna dne 30. 7. 2013, obsojen za premoženjska kazniva dejanja in za kaznivo dejanje hudodelsko združevanje, izrečena mu je bila zaporna kazen v trajanju treh let, v letu 2015 pa je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru I K 25/056/14 spoznan za krivega kaznivega dejanja goljufije. Obdolženčeva obsežna predkaznovanost, tudi zaradi kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, pri čemer naj bi v tem postopku obravnavano kaznivo dejanje izvršil kot član hudodelske združbe, tudi po oceni Vrhovnega sodišča kaže na realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti z izvrševanjem kaznivih dejanj prepovedanega prehoda meje, za katere je premoženjsko motiviran, nadaljeval. Kot je bilo že poudarjeno, je obdolženec prestal že več dolgoletnih zapornih kazni, pa ga navedeno ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj, s katerimi si pridobiva premoženjsko korist, zato ni mogoče pritrditi zagovornici, da že samo razkritje kaznivih dejanj ilegalnega prevoza prebežnikov v okviru hudodelske združbe pomeni, da obdolženec kaznivih dejanj ne more več izvrševati. Prav obdolženčevo vztrajno ponavljanje kaznivih dejanj, ki jih izvršuje zaradi pridobivanja premoženjske koristi, od česar ga tudi ni odvrnila zaposlitev, ki jo je imel v času v tem postopku obravnavanih kaznivih dejanj, utemeljuje sklep, da je pripor edino sredstvo, ki bo obdolžencu lahko učinkovito preprečilo, da bi se na prostosti ponovno vključil v hudodelsko združbo in nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje. Zato je brezuspešno zavzemanje zagovornice za nadomestitev pripora s hišnim priporom.

**Sorazmernost in neogibnosti pripora**

22. Pritrditi je državni tožilki, da so obdolženci utemeljeno osumljeni, da naj bi v okviru hudodelske združbe, ki je izkoriščala osebno in ekonomsko stisko prebežnikov, te prevažala v nehumanih razmerah, v tovornih delih vozil, kjer niso imeli dovolj prostora in zraka. S takšnimi načinom izvrševanja kaznivih dejanj je bilo v resni nevarnosti tako zdravje kot tudi življenje prebežnikov, zato se podaljšanje pripora vsem štirim obdolžencem izkaže kot sorazmerno in neogibno potrebno za zagotavljanje varnosti ljudi, to je prebežnikov, ki nimajo dovoljenja za vstop v države članice Evropske unije, pa vanjo zaradi stisk in razmer v svoji domovini poskušajo vstopiti ilegalno, kar naj bi obdolženci izkoriščali za pridobivanje znatne premoženjske koristi. Kot je bilo že obrazloženo so pri vsakem od obdolžencev tudi podane subjektivne okoliščine, ki kažejo na neogibnost in sorazmernost pripora.

23. Upoštevaje merila, po katerih se ustaljeno presoja trajanje pripora je ključno, da kazenski postopek poteka brez zastojev. Med dosedanjo preiskavo je preiskovalna sodnica zaslišala tudi obdolžence, ki so na prostosti ter pet prič, izdala pa je tudi evropski preiskovalni nalog (EPN) s katerim je zaprosila Republiko Madžarsko, da se po videokonferenčni preiskavi zaslišita soobdolžena I. I. in J. J., ki sta v priporu v navedeni državi. Preiskava še ni zaključena iz razloga, ker je potrebno zaslišati še večje število prič, pridobiti poročila o pregledih elektronskih naprav, ki so bile zasežene ob hišnih preiskavah in pridobljene podatke analizirati, pridobiti bo potrebno tudi analize pri hišnih preiskavah zaseženega orožja in snovi ter sledov, na podlagi evropskega preiskovalnega naloga pa bo potrebno pridobiti dokaze od pravosodnih organov Madžarske in Avstrije, ki so v nekaterih primerih opravili prijetje prebežnikov in tudi voznikov. Poudariti je, da ima prvostopenjsko sodišče možnost, da se zaradi pospešitve pridobivanja podatkov v okviru pravosodnega sodelovanja obrne na Evropsko pravosodno mrežo ali na slovensko predstavništvo pri Eurojustu, kot to določata 91. in 94. člen Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije. Splošno znano je, da pridobivanje dokazov v postopku pravosodnega sodelovanja terja določen čas in da je pridobljene dokaze, kot utemeljeno opozarja državna tožilka, preden jih je mogoče v našem kazenskem postopku uporabiti, potrebno prevesti. Glede na to, da je dosedanje trajanje pripora primerno naravi kaznivega dejanja in zgoraj ugotovljenim okoliščinam, so razlogi za to, da preiskava še ni zaključena, razumni. Preiskava tako poteka v zdržema in obdolžencem s podaljšanjem pripora pravica do sojenja v razumnem roku ne bo kršila.

24. Ker so pogoji za podaljšanje pripora podani, je Vrhovno sodišče sledilo predlogu državne tožilke, ki mu je pritrdila tudi preiskovalna sodnica in pripor vsem štirim obdolžencem podaljšalo še za tri mesece, kot to izhaja iz izreka te odločbe.